Objavljeno: , Kategorija: Poškodbe

Kaj je to išias?

Piše: 

Išias ali ishiatične bolečine so verjetno najbolj znane bolečine, ki jih povezujemo s hrbtom.

Danes bomo nekaj besed namenili išiasu, da bomo dokončno razumeli, zakaj toliko ljudi trpi za temi bolečinami. Z dobrim razumevanjem boste vedeli, kako jih premagati.

Torej, ishiatični živec ali ‘sciatic nerve’ poteka vse od L4 četrtega ledvenega vretenca in sakralnih vretenc, kjer se začne iz več manjših snopov, in potem združi tik nad mišico piriformis ter predstavlja najdaljši in najdebelejši živec v našem telesu. Iz zadnjice potuje po zadnjem delu stegna vse do kolen, kjer se razcepi na dva dela. Eden, in sicer tibialni živec, gre po mečni mišici vse do stopala, drugi pa po zunanjem stranskem delu piščali prav tako do stopala – tukaj gre za peronealni živec. Tudi zaradi tega vas lahko boli ali pa čutite omrtvičenost tako v mečih in stopalih, kot tudi ob zunanjem delu pokostnice.

Ishiatični živec s svojima spodnjima podaljškoma tibialnim in peronealnim živcem omogoča tudi senzorične občutke v mišicah in koži na področjih, kjer potuje. Razlika med občutenjem dotika med levo in desno nogo ali levo in desno stranjo ledvene hrbtenice je pogost znak, da ima oseba razdražen ishiatični živec.

Preprosto pojdite s prsti po ledvenih erektorjih in nežno testirajte občutke osebe na vaš enakomeren dotik.

Pri ishiatičnih bolečinah, ki jih pogosto opisujemo kot pekočo bolečino, ki lahko preide v mravljince in potem tudi v omrtvelost tkiva, ne gre nujno za poškodbe na tisti lokaciji, kjer čutite spremembe in bolečine. Če gre za poškodbo diska v ledvenem delu, se bolečina najprej pojavi lokalno, potem pa lahko postopoma potuje po nogi navzdol, vse dokler ne preide v stanje omrtvelosti.

Ishiatični živec je kot rečeno najdebelejši v telesu. Veliko ljudi misli, da gre za zelo občutljivo tkivo, vendar to ne drži. Sam živec je debel kot kabel in zlahka drži težo našega telesa. Ker živec prenaša senzorične občutke, to tudi pomeni, da vsak manjši pritisk na živec lahko povzroča bolečine in zmanjšano senziteto.

Ne se ustrašiti in enačiti išiasa z možnostjo ohromelosti. Trajna odpoved živca namreč lahko nastane samo ob rupturi ali njegovem uničenju – ali s skalpelom ali pri hudi akutni poškodbi. Sama herniacija vam živca ne bo presekala.

Tudi večina bolečin v križu in ledveni hrbtenici nima svojega izvora v ishiatičnih bolečinah. Večinoma gre za poškodbe mišic, ligamentov ali drugih struktur. Ishiatične bolečine nastanejo, ko tkivo pritiska na korenine, ki se potem povezujejo v ishiatični živec. Vzroki so lahko:

  • Poškodba diska – protruzije, ekstruzija, herniacija.
  • Stenoza in artitične spremembe – gre za sesedanje hrbtenice in zožanje kanalov, iz katerih izhajajo živci.
  • Piriformis sindrom – veliko redkejši, kot si mislite. Tukaj bolečino večinoma zmanjšajo raztezne vaje za glutealne mišice in piriformis (pri prvih dveh primerih pa jo povečajo).
  • Druga stanja.

Kako ishiatična bolečina deluje?

Bolečina deluje po principu t. i. vhodne teorije bolečine. To pomeni, da imamo samo en ‘vozni’ pas in promet lahko poteka v samo eni smeri hkrati. Torej imamo lahko občutke ugodja ali pa občutke bolečine. Oba impulza hkrati po istem živcu ne potujeta.

V primeru travme, akutne ali nekega dolgoročnega draženja tkiv, se živec ‘napolni’ samo z impulzi bolečine. To pomeni, da možgani začnejo vaše gibalne vzorce in gibalne navade, s katerimi ste tkiva razdražili, prepoznavati kot grožnjo in tako neprestano pošiljajo signale bolečine.

Če obstajajo specifični gibalni vzorci in položaji, ki vam bolečino bolj/manj vzdražijo, potem po vsej verjetnosti niste v dolgotrajnem stanju bolečine. Ljudje, ki bolečine čutijo že več let, so pogosto primer ljudi, ki imajo nabor gibov, ki dražijo bolečino, tako širok, da praktično nikoli niso brez bolečin. Zato ste v takšnih primerih vzdraženi že ob najmanjših premikih. Živec je preprosto v vzburjenem stanju in je preplavljen z bolečinskimi signali. Naša/vaša naloga je, da ga umirimo.

Kako se lotiti pojava ishiatičnih bolečin?

Če vam bodo najprej rekli, da gre za piriformis sindrom, hitro testirajte! Pri piriformis sindromu namreč raztezne vaje za glutealne mišice sprostijo bolečine. Pri tistih ishiatičnih bolečinah, ki imajo svoj izvor v ledvenem delu, pa boste z dodatnim raztezanjem živec samo še bolj dražili. Če živec nekaj utesnjuje, potem vaša zakrčenost ni posledica mišične zakrčenosti, pač pa utesnjenosti živca. Tudi če se raztezate že več tednov, pa se išias vedno vrača, potem je to raztezanje verjetno kontaindicirano.

Če so upogibi, kašljanje, dvigovanje tudi pri vas znaki povečane ishiatične bolečine, potem vedite, da se morate odpočiti in čim manj naprezati zadnje stegenske mišice. Ker ishiatični živec potuje prav čez zadnje stegenske in glutealne mišice, boste z vsako takšno aktivnostjo povečali ishiadne bolečine oz. simptome.

1.  Dihanje z umirjanjem simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema. Globoko dihanje v položaju razbremenitve bolečine ključno vpliva na aktivnost možganov v pošiljanju bolečinskih signalov.

Vendar POZOR! Najprej se postavite v položaj, kjer ste razbremenjeni in začnite z globokim dihanjem. Ne dihati tako, da se trebuh neprestano dviguje in spušča! Čeprav je dihanje z diafragmo nujno, to ne pomeni, da se trebuh neprestano dviga in spušča. Poglejte video.

2.  Iskanje nebolečega položaja v razbremenitvi – kako odpraviti simptome išiasa. Namen tega položaja je sproščanje mišične tenzije z globokim dihanjem. Dihamo skozi nos z dolgimi vdihi in izdihi. Poiščite položaj, ki vam odgovarja in umiri bolečino. Obvezno bodite v položaju vsaj nekaj minut, da mišična tenzija zares popusti.

3.  Test spusta na pete. Pri testu s spustom na pete boste preverili ali ima vaša hrbtenica sindrome nestabilnosti. Dobro si poglejte video in upoštevajte navodila.

4.  Test short stop squat. Pri tem testu boste ugotovili ali ste kronično zakrčeni v ledvenem delu. Bodite pozorni, da se zares dobro uprete na roke in sprostite ledveni del hrbta. Drug pomemben napotek v kolikor ste v bolečinah – dvignite se s pomočjo rok. Ne dvigujte najprej prsnega koša. Odrinite noge od tal in potisnite medenico naprej. Tako boste pri dviganju razbremenili ledveni del hrbtenice.

Jure Gubanc se ukvarja z odpravo težav v hrbtu in je tudi prevedel in izdal knjigo Postani sam svoj mehanik hrbta. Za vse ljudi s težavami v hrbtu je oblikoval portal mehanikhrbta.

Težave z išiasom ali bolečine v hrbtu? Naročite se na brezplačni posvet v Ljubljani ali Domžalah.

Izkoristite brezplačni posvet