Objavljeno: , Kategorija: Poškodbe, Vadba

Prihodnost rehabilitacije je v povezovanju strokovnjakov!

Piše: Jure Gubanc

V kineziološkem centru KinVital gradimo čisto nov koncept pristopa k vadbi in rehabilitaciji. Koncept, ki gradi močnejše posameznike in družbo, ki je pripravljena na izzive prihodnosti. Gradimo mostove med strokami in odpravljamo najrazličnejše gibalne težave.

Ker je v populaciji vse več ljudi, ki se spopadajo z gibalnimi težavami in zdravstvenimi problemi, je čas, da kritično pogledamo na dosedanjo prakso na področju zdravstvene oskrbe, fizične priprave in rehabilitacije.

V našem centru vsakodnevno rešujemo ljudi s težavami v hrbtenici, sklepih, mišično-skeletnih problemih, gibalnimi deficiti tako na naših terapevtskih obravnavah kot splošnih vadbah. Iskreno lahko rečemo, da je trenutno stanje ambulantne oskrbe in terapevtske oskrbe zelo šibko. Večina splošne obravnave temelji na podobnem principu kot vzreja piščancev ali prašičev v živinoreji. Pet minut pozornosti pri pregledu, filanje z zdravili, morda kakšna protibolečinska terapija in listek s 5 vajami, ki jih izvajate v množici še drugih piščancev. To je trenuten primer kako izgleda oskrba v večini primerov.

Velika čakalna vrsta za obisk zdravnika specialista.

Vadba = rehabilitacija in vadba = poškodba?

Takšni obravnavi potem sledijo napotki, da naj pacient za uspešno rehabilitacijo vozi kolo ali plava ali izvaja jogo. Pa najsi gre za poškodbo kolena, bolečine v ramah ali hrbtu, nasveti, ki jih prejemajo ljudje, so po večini preko meje odgovornega podajanja informacij in ne upoštevajo individualnih specifik posameznika.

Vadbeno znanost in rehabilitacijo v našem kineziološkem centru razumemo popolnoma drugače in naše izkušnje podajamo naprej tudi bodočim kineziologom in fizioterapevtom, ki nam bodo pomagali spreminjati podobo zdravja slovenskih državljanov. Namreč do sedaj je veljalo prepričanje, da beseda rehabilitacija pomeni nekaj v zvezi s počitkom, manualnimi terapijami, operacijami, onemoglostjo, beseda ima nek bolniški predzvok in večinoma si rehabilitacijo predstavljamo v bolnicah ali obravnavah klasične fizioterapije. Vendar to je le del slike.

Rehabilitacija že po definiciji latinske besede rehabilitare pomeni obnavljanje. Uspešna rehabilitacija torej zagotavlja obnavljanje telesa, predvsem fizično, hkrati seveda tudi psihično. Vendar kakšen dražljaj je tisti, ki je najbolj univerzalen za uspešno rehabilitacijo?

Primerno doziran vadbeni dražljaj je najmočnejše sredstvo rehabilitacije.

Standardne metode, ki jih razumemo kot sredstva rehabilitacije, so namreč pasivna sredstva. Vsi obkladki, laserske terapije, manualne manipulacije, masaže itd. seveda vplivajo na obnovo določenih tkiv v telesu, a nobena od pasivnih metod ne zmore samostojno vplivati na obnovo celotnega gibalnega sistema človeka. Edino s primernim vadbenim dražljajem lahko obnavljamo, krepimo in sproščamo tako mišice, kot tetive, kosti, živčni sistem in kinestetične občutke (položaje in mehanske obremenitve telesa), ki jih pomnijo naši gibalni centri v možganih. In da ne bo pomote, samo z vadbo oziroma gibanjem lahko vse to uničimo.

Zelo malo ljudi se namreč zaveda, da vsaka fizična aktivnost lahko pomeni samo dvoje: Ali nas bo rehabilitirala ali nam bo škodovala. Pa najsi gre za vrhunskega športnika, očeta z bolečinami v hrbtu ali gospo po operaciji kolena. Vsak korak, vsak premik, vsako gibanje v telovadnici ali zunaj nje lahko prispeva k rehabilitaciji ali pa poškodbi. Tretje poti ni.

Padec moškega na mokrih tleh.

Neprimerno doziran vadbeni-gibalni dražljaj je najpogostejše sredstvo za poškodbe.

 Naš namen je predstaviti strokovnemu in poljudnemu občestvu vso kompleksnost in lepoto rehabilitacijskih vadbenih metod, ki se jih poslužujemo pri nas. Zavedati se je potrebno, da se večina ljudi poškoduje medtem ko so budni, v gibanju in ne takrat, ko spijo. Kar pomeni, da gibanje lahko tudi škoduje. Telo ima namreč sposobnost, da se rehabilitira, če ustvarimo za to primeren dražljaj. Za ta dražljaj je potrebna pravilna izbira vaj in obremenitev.

 ‘’Ultimativen cilj rehabilitacije in vsake vadbe mora biti: Zadeti točko adaptacije na stres!’’

Naj naštejem nekaj primerov s področja rehabilitacije bolečin v hrbtu, ki mi je najbolj blizu, in vam razložim, kako poteka ‘’čarovnija’’ vadbene rehabilitacije:

Rehabilitacija vretenc:

Vretenca so gobasto kostno tkivo, ki ima svoj električni naboj tako kot vse trdne snovi. Le ta naboj določa ali imajo razmerja sil med mineralnimi snovmi v kosti tendenco po zagotavljanju trdnosti in elastičnosti kosti (ali material ohranja svoje lastnosti in se po obremenitvi povrne v enako stanje nazaj) ali imajo ta razmerja tendenco po krhkosti in lomljenju. Razmerja sil in naboj t.i. piezoelektričnega impulza lahko spremenimo samo z razumevanjem obremenitev kosti med gibanjem in vajami.

S primerno dozo kompresijskih sil na vretence lahko namreč spodbudimo, da se znotraj gobastega tkiva začnejo zbirati pozitivno nabiti ioni, ki bodo nase privlačili večjo število mineralnih snovi, ki bodo kost po vadbenem dražljaju obnovili in adaptirali na višji nivo tolerance na obremenitve. Ker je življenje in kakovost le-tega povezana s premagovanjem vsakdanjega stresa in sil, je adaptacija kosti na bremena ključna, a hkrati spregledana pri večini rehabilitacijskih in vadbenih procesov. Naj omenim, da je adaptacija kosti nemogoča brez vadbenega dražljaja.

Rehabilitacija mišic in živčnega sistema:

Naj omenim, da (in to še posebej velja za hrbtenico) uspešna rehabilitacija ni mogoča brez vplivanja na to, kako možgani dojemajo položaj našega telesa in kako naš živčni sistem vklaplja in izklaplja mišice.

Zakaj? Ker so položaji in obremenitve, ki jih naše telo dojema kot naravne, glavni vzrok zakaj veliko rehabilitacijskih metod ni uspešnih. Če ne prepoznamo in odpravimo problematičnih vsakodnevnih obremenitev, dolgoročna rehabilitacija ne more biti uspešna.

Primer sključenega sedenja.

Zopet, s primerno izbranimi vajami in položaji lahko vplivamo na to, kako ogroženo se počuti naš živčni sistem in na našo antalgično (bolečo) držo. Zgoraj sem omenil, kako lahko z vadbenim dražljajem vplivamo direktno na rehabilitacijo kosti, tukaj pa omenjam, kako z vadbenimi metodami vplivamo na rehabilitacijo indirektno. S primerno spremembo t.i. engramov ali programov v možganih, torej nam domačih položajev, ki so posledica bolečine in nam delajo težave, našim razdraženim tkivom pustimo čas in prostor, da se bolečina umiri. Tudi ta element rehabilitacije ni mogoče izvesti zgolj samo s katerokoli pasivno obliko rehabilitacije.

Graf

Ali z vašo vadbo, gibanjem in terapijo uspešno lovite svojo točko adaptacije na stres?

Veliko rehabilitacijskih programov je namreč na levi strani grafa zgornje slike in ne uspejo vršiti optimalnega dražljaja za uspešno rehabilitacijo. Mnogo vadbenih in fitnes programov se pa nahaja na desni strani grafa in namesto, da bi sposobnost telesa dolgoročno višali, jo nižajo.

‘’Teden ima 168 ur, pomembno je tisto, kar vaš klient počne ostalih 167 ur, ko ni v vaši oskrbi!’’

Prav tako se pogosto v programih rehabilitacije izpušča ali posveti premalo pozornosti temu, kako spremeniti gibalne navade in položaje, ki jih posameznik nezavedno uporablja tekom dneva. Še posebej pri odpravi težav v hrbtu je to ključen element rehabilitacije. Vloga terapevta je ključna takrat, ko svojega pacienta povrne v svobodno fizično aktivnost in kjer on sam razume, kako preprečevati nadaljnje poškodbe.

‘’Uspeh rehabilitacije se ne meri samo po tem v kakšnem počutju greste domov, pač pa ali lahko brez bolečin smučate, skačete in uživate v življenju tudi 1, 2, 3 leta po obisku pri nas!’’

 Ultimativno merilo za uspeh rehabilitacije mora vedno biti, kako živite in se gibljete še leta po opravljeni vadbeni rehabilitaciji. Uspešna rehabilitacija NI to, da vas preneha boleti po opravljeni operaciji, ali po opravljeni manualni terapiji. Uspešna rehabilitacija se vidi, ko se vrnete nazaj v gibanje, in v vse, kar vam v življenju pomeni svobodo. Šele takrat se vidi ali ste zares primerno adaptirani na obremenitve. Uspešna rehabilitacija vam mora to zagotoviti.