Verjetno ste že kdaj v živo videli podobno ukrivljenost nožnega palca, kot je prikazano na sliki. Pri nekaterih je ukrivljenost manjša, pri drugih pa že tako velika, da se lahko pojavita tudi rdečica in trda koža na predelu izbokline. Ko hallux valgus postane izrazit, ga je težko povrniti v prvotno stanje, zato je pomembno, da čimprej ukrepamo.
Hallux valgus je ena najpogostejših deformacij človeškega stopala. Gre za progresivno deformacijo pri kateri je prizadet prvi metatarzo-falangealni (MTP) sklep, ki ga pogosto spremljajo funkcionalne okvare in bolečine v stopalih. Ta sklep se postopoma subluksira oz. premakne iz svojega prvotnega položaja, kar povzroči odmik prve metatarzalne kosti, medtem ko se členki palca in kazalca primaknejo skupaj. Slednje pogosto privede do nastanka mehkega tkiva in kostnega izrastka na medialni (notranji) strani palca. Te spremembe v pozni fazi vodijo do bolečin in omejitev gibanja. Težave se najpogosteje pokažejo že pri hoji (pozen ali zmanjšan dvig pete, težišče je bolj na zunanjem delu stopala, kar se kaže tudi v slabšem ravnotežju, ipd.).
Anatomija stopala
Skoraj četrtina vseh kosti, ki so v človeškem telesu, se nahaja v stopalih. Stopala so kompleksna in fleksibilna struktura, sestavljana iz kosti, sklepov in več kot 100 mišic, tetiv in vezi. Vse skupaj kot celota pa omogoča gibanje in nudi ravnotežje celotnega telesa. Stopalo sestavljajo trije deli – sprednji, srednji in zadnji del stopala. Sprednji del stopala sestavlja pet prstov (14 falang) in pet daljših kosti (metatarzal).
Hallux ali veliki palec – pogosto spregledan a zelo pomemben za naše gibanje.
Nožni palec je sestavljen iz metatarzalne kosti ter iz proksimalne in distalne falange. Gibanje nožnega palca zajema upogib (krčenje palca), izteg (dvig palca) in odmik. Na palec se pripenja sedem mišic, ki omogočajo mobilnost in stabilnost palca. Ja, prav ste prebrali – sedem!
Mišice upogibalke palca:
- Flexor Hallucis Longus
- Flexor Hallucis brevis
- Peroneus longus
Mišice iztegovalke palca:
- Extensor Hallucis Longus
- Extensor Hallucis Brevis
Ne smemo pozabiti tudi na mišico Tibialis Anterior, ki je najmočnejši dorzalni fleksor gležnja.
Mišice odmikalke palca:
- Abductor Hallucis
Mišice primikalke palca:
- Adductor Hallucis
Pri hoji je zelo pomembno, da lahko dosežemo normalen izteg palca. V primeru, da nam palec ne omogoča iztega, le-to slabo vpliva na stabilnost stopalnega loka in plantarno fascijo. Šibkost in zakrčenost palca povzroča težave pri hoji, poskokih, počepih, teku ipd. V primeru, da je prisoten valgus pa nam to še dodatno onemogoča normalno gibanje brez kompenzacij.
Epidemiologija pri hallux valgus
Na splošno se hallux valgus najpogosteje pojavlja pri starejši populaciji 35, 7 % starejših od 65 let in 23 % starih med 18 in 65 let.
- Pojavnost je 10 x večja pri ženskah kot pri moških.
- Obutev je eden ključnih razlogov za nastanek – ozka obutev in / ali visoke pete (še posebej če jih nosimo med 20 in 40 letom starosti, se lahko hallux valgus razvije kot posledica tega. Pogosto nošene visoke pete lahko čez čas vodijo do skrajšanja mišic – plantarnih fleksorjev, ki omogočajo premik stopala navzdol, posledično zmanjšana dorzalna fleksija (premik stopala navzgor) pa je vzrok za hallux valgus.
- Prirojena deformacija ali nagnjenost k nastanku.
- Kronična zakrčenost ahilove tetive.
- Plosko stopalo.
- Hipermobilnost prvega MTP sklepa.
- Hallux valgus se lahko pojavi tudi pri posameznikih, ki imajo osteoartritis kolena ali kolka in povišano telesno maso.
Kolikšen kot je pri hallux valgus še normalen?
Manj kot 15 stopinj zamika palca se šteje kot normalno, več kot 20 stopinj zamika pa abnormalno. Kar je več od 45 stopinj je tako imenovano resno stanje, pri katerem se ob težavah svetuje pregled pri zdravniku.
Vaje za razbremenitev in krepitev
Mišice stopal – tako kot vse mišice v telesu, z leti postajajo šibkejše, kar lahko privede do nastanka hallux valgusa in tudi drugih patologij. Zato je zelo pomembno, da izvajamo vaje, ki bodo ne samo razbremenile stopala ampak predvsem okrepile mišice stopal in tudi gležnja. V posnetku so navedene vaje, ki vam bodo v tem primeru pomagale tako preventivno kot tudi v primeru, ko je hallux valgus že prisoten.
Samomasažo z žogico lahko izvedete občasno. V začetni fazi večkrat tedensko, kasneje pa npr. 1 do 2 krat tedensko, saj ne želimo, da stopala izgubijo elastičnost. Vaje za krepitev stopal pa lahko naredite tudi vsak dan, 5 do 10 ponovitev, 1 do 3 serije.
*V primeru, da imate platfus oziroma podrt stopalni lok, ne izvajajte samomasaže z žogico.
Kaj pa vložki?
Pri vložkih je tako, da sami po sebi ne bodo odpravili težav. Predvsem je pomembno izvajati zgoraj navedene vaje, vložek pa je lahko kot dodatek k razbremenitvi. Uporabljajo se predvsem ponoči med spanjem. Najpogosteje se uporablja gel vložke, ki so mehkejši in se prilagodijo stopalu.
Zaključek
Hallux valgus torej ni samo nekaj dednega saj se lahko razvije z leti. Zato je pomembno kako ravnamo s svojimi stopli skozi celoten življenjski cikel. Za učinkovito gibanje brez bolečin so zdrava stopala ključnega pomena. Ne glede na to v kakšnem stanju so vaša stopala, so razbremenilne in krepilne vaje, ter predvsem širša obutev v predelu prstov, recept za neboleča stopala.
V primeru, da imate tudi sami težave s hallux valgusom ali s stopali na splošno, se lahko vedno obrnete na nas in skupaj bomo pogledali kako odpraviti nastalo težavo. Pišite nam na info@kinvital.si ali pa se prijavite na brezplačni posvet.
Viri
- Wukler, N. & Mittag, F. The treatmen of Hallux Valgus. Dtsch Arztebl Int. 2012 Dec; 109(49): 857–868.
- Hannan, M. T., Menz, H. B, Jordan. J. M., Cupples, L. A., Cheng, C-H, Hsu, Y-H. Hallux Valgus and Lesser Toe Deformities are Highly Heritable in Adult Men and Women: the Framingham Foot Study. Arthritis care & research. 2013;65(9):1515-1521. doi:10.1002/acr.22040. (Levels of evidence: 2B).
- Golightly, Y. M., Hannan, M. T., Dufour, A. B., Renner, J. B., Jordan, J. M. Factors Associated with Hallux Valgus in a Community-Based Cross-Sectional Study of Adults with and without Osteoarthritis. Arthritis care & research. 2015;67(6):791-798. doi:10.1002/acr.22517. (Levels of evidence: 2A).
- Barnish, M. S., Barnish, J. High-heeled shoes and musculoskeletal injuries: a narrative systematic review. BMJ Open. 2016;6(1):e010053. doi:10.1136/bmjopen-2015-010053.
- Menz, H. B., Roddy, E., Marshall, M., et al. Epidemiology of Shoe Wearing Patterns Over Time in Older Women: Associations With Foot Pain and Hallux Valgus. The Journals of Gerontology Series A: Biological Sciences and Medical Sciences. 2016;71(12):1682-1687. doi:10.1093/gerona/glw004.(Levels of evidence: 3).
- https://www.shorelineortho.com/specialties/joint_ligament_and_muscle_disorders-bunions.php
- https://drmikesmith.com.au/foot/conditions/bunion/
- https://www.efdeportes.com/efd210/hallux-valgus-physical-therapy-treatment.htm
- https://www.researchgate.net/
- https://www.sportsinjurybulletin.com/the-flexor-hallucis-longus/
- https://www.britannica.com/science/foot
- https://teachmeanatomy.info/lower-limb/muscles/foot/
- https://orthotoc.com/what-are-flat-feet