Imaš morda počasen metabolizem?
Piše: Aljoša Kuzmanovski
Kako, zakaj in čemu je tako težko vzdrževati zdravo telesno maso? Lahko krivimo počasen metabolizem?
“Ni težko. V bistvu je vzdrževanje telesne mase popolnoma enostavno!” Pravijo tisti, ki pravzaprav nikoli niso imeli težav s svojimi kilogrami. In po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije je teh v Sloveniji zgolj 44% odraslih, oz. kar 56% jih ima težave z zvečano telesno maso in debelostjo (1).
Dejavnikov, ki so privedli do takšnega stanja, je vsekakor več. Živimo v okolju, kjer je visoko-energijska in hranilno revna hrana dostopna na vsakem koraku, življenjski tempo je prava norišnica, kar nam onemogoča, da bi našli čas za gibanje – vsaj tako pravimo. Hkrati smo izpostavljeni različnim oblikam stresa, nekaj malega doda še genetika in smo tu, kjer nočemo biti, s par odvečnimi kilogrami okrog pasu.
Verjetno se je večina, zavedajoč se takšne situacije, že lotila kakšnega plana oz. diete v želji po uspešnem hujšanju. In praktično vse diete so uspešne, v kolikor se le ustvari energijski deficit (zaužije manj, kot se porabi). Vendar, zakaj je to težo tako težko vzdrževati? Oz. še bolj nas živcira, da je to enim prav enostavno in nimajo nobenih težav?! Kako?? Je kriv metabolizem?
Kaj je bazalni metabolizem?
Bazalni metabolizem ali bazalna metabolna stopnja predstavlja minimalno količino energije potrebne za opravljanje vitalnih funkcij v budnosti. Z drugimi besedami, predstavlja energijo, ki se porablja na nivoju celic in omogoča delovanje našega organizma. Višji je torej bazalni metabolizem, več energije porabimo, brez da bi se tega sploh zavedali. Višji je bazalni metabolizem, več energije (hrane) lahko oseba tudi zaužije, brez da bi pridobivala na telesni masi. Popolnoma poenostavljeno: višji bazalni metabolizem, boljše za nas.
“Imam počasen metabolizem.”
Stavek, ki se ga je poslužil verjetno že marsikdo, kot znak kapitulacije v lovu po želenih kilogramov. V bistvu je to skoraj edina logična razlaga, zakaj imajo eni takšne težave pri izgubljanju ter vzdrževanju telesne mase, medtem ko je tistim s “hitrim metabolizmom” zdrava masa naravno dana.
In nekaj resnice je na tem, kajti bazalni metabolizem se razlikuje med posamezniki glede na starost, spol, površino telesa, hormonsko stanje ter stres, ki smo mu izpostavljeni. Vendar kakšno vlogo igra metabolizem pri osebah z enako telesno maso? Konkretno, lahko “Marjetka” krivi počasen metabolizem, ker ji ne uspe vzdrževati telesne mase, medtem ko se njena sodelavka brez težav sovpada z enako telesno maso?
To so raziskovali tudi znanstveniki na tem področju, ki so v preglednem članku ugotovili, da bodo pri določeni telesni masi razlike v bazalnem metabolizmu med osebami različne približno za 60-150 kcal. Ugotovljeno je namreč bilo, da je koeficient variacije bazalne metabolne stopnje približno 5-8%, kar predstavlja 60-150 kcal oz. zgolj za eno tretjino Snickers čokoladice. Se pravi, če se, v našem primeru Marjetka, primerja s svojo sodelavko, ima metabolizem “počasnejši” zgolj za 60-150 kcal. Kriviti počasen metabolizem je zato bolj uteha, kot realno stanje (2).
Hkrati je znano, da ob izgubi telesne mase pride do znižanja bazalnega metabolizma. Glavni cilj telesa je namreč preživetje, zaradi česar bodo vitalne funkcije v telesu bolj učinkovite in bodo zahtevale manj energije (3). Kljub temu pa je bilo dokazano, da imajo osebe, ki jim je uspelo izgubiti odvečno maso, bazalni metabolizem počasnejši zgolj za približno 100 kcal, v primerjavi s tistimi, ki imajo enako maso in niso imeli nikoli zvečane telesne mase ali debelosti (4).
Počasen metabolizem tako velja bolj kot mit in v realnem svetu predstavlja slab razlog za nedoseganje želene telesne mase. Vsekakor pa se moramo zavedati, da na delovanje telesa ter regulacijo telesne mase ne vpliva zgolj bazalni metabolizem, temveč kup drugih dejavnikov, ki predstavljajo bistveno večji razlog, zakaj je za nekatere vzdrževanje telesne mase tako mukotrpen proces.
Aljoša Kuzmanovski je diplomant Kineziologije na Fakulteti za šport, absolvent magistrskega študija smeri Prehrana na Biotehniški fakulteti in soavtor spletne strani SpoznajPrehrano, katere obisk močno priporočamo.
Reference:
- WHO. 2016. Global Health Observatory (GHO) data.
http://www.who.int/gho/ncd/risk_factors/overweight/en/ (oktober 2017) - Donahoo WT, Levine JA, Melanson EL. Variability in energy expenditure and its components. 2004;(1):599–605.
- Greenway FL. Physiological adaptations to weight loss and factors favouring weight regain. Nature Publishing Group; 2015;39(8):1188–96. Available from: http://dx.doi.org/10.1038/ijo.2015.59
- Rosenbaum M, Hirsch J, Gallagher DA, Leibel RL. Long-term persistence of adaptive thermogenesis in subjects who have maintained a reduced body weight 1 – 3. 2008;906–12.
