KinVital nasveti za zdrav slog življenja

Piše: Aleš Stražar

Karpalni kanal je kot termin žal velikemu številu ljudi znan zaradi vse pogostejših težav, ki so dandanes povezane z njim. Sindrom karpalnega kanala je idiopatska mediana nevropatija v zapestnem prehodu. Vsaj tako je mojemu očetu pojasnil zdravnik, ko ga je obiskal zaradi bolečin in mravljinčenja zapestja.

Povedano preprosteje, gre se za konstantno povečan pritisk na mediani živec, ki se kasneje manifestira v različnih neprijetnih občutjih. Govorimo o živcu, ki izhaja iz vratnega dela hrbtenice in poteka navzdol po zgornji okončini in gre med drugim tudi skozi karpalni kanal in na koncu oživčuje palec, kazalec, sredinec ter polovico prstanca.

Na levem zapestju je pri očetu stanje tako napredovalo, da mu je zdravnik priporočil operacijo odprtega tipa, torej operativno sprostitev medianega živca. Po meritvah prevodnosti živca v desnem zapestju pa je preudarno pripomnil, da se bosta kmalu še enkrat videla – takrat zavoljo tega zapestja.

V tem prispevku se bom osredotočil na razjasnitev sindroma karpalnega kanala in vaše možnosti preprečevanja in razreševanja le-tega na neinvaziven način, to je s pomočjo gibalne terapije.

Kaj sploh je karpalni kanal

Karpalni kanal je pravzaprav ravno to, na kar nakazuje samo ime. Je torek kanal oziroma prostor, skozi katerega med drugim prehaja iz podlahti v dlan sredinski živec – mediani živec.

Je karpalni kanal sam po sebi glavni krivec?

Sindrom karpalnega kanala je posledica, največkrat prepletanja, več dejavnikov: genetsko podedovan zmanjšan karpalni kanal ali ženski spol, ponavljajoča se nepravilna gibanja v zapestju (uporaba računalniške miške, držanje škarij v rokah v službi …), konstantne izpostavljenosti vibracijam, zakrčenih nekaterih mišic (največkrat upogibalk prstov in zapestja) ter šibkost drugih (največkrat iztegovalk prstov in zapestja), vnetnih stanj v telesu (revmatoidni artritis), prekomerna telesna teža ter nekatera kronična obolenja, ki lahko poškodujejo živce, na primer sladkorna bolezen.

Simptomi sindroma karpalnega kanala

Kadar pride do konstantno povečanega pritiska na mediani živec, se pojavijo sledeči simptomi:

• mravljinčenje ali omrtvičenost prstov/dlani (posebej ponoči)
• asimetrična šibkost prijema med obema dlanema (atrofija tenarne mišice)
• otrplost prstov in dlani
• zmanjšanje občutka za dotik in prijem s prsti
• bolečina v zapestju, dlani ali prstih (razen v mezinčku)

Načini blaženja simptomov in odpravljanja težav sindroma karpalnega kanala

Obstaja več načinov odprave težav, ki jih povzroča konstantno povečan pritisk na mediani živec. Osredotočil se bom na kombinacijo dveh ne-invazivnih, ki prinašata pozitivne rezultate: opornica in gibalna terapija.

Opornica

Če se težave z mravljinčenjem in bolečino pojavljajo samo tekom noči ali drugih specifičnih početij (uporaba računalniške miške), je mogoče kupiti posebne opornice, ki zapestje tekom noči ali te specifične dejavnosti ohranjajo v nevtralnem položaju. Tako se zmanjša potencialen pritisk na mediani živec v karpalnem kanalu zaradi pretirano pokrčenega ali iztegnjenega zapestja ter obremenitev v nepravilnih položajih.

Gibalna terapija

“Nitkanje živca”, raztezanje in sproščanje zakrčenih mišic zapestja in podlahti ter krepitev pozabljenih mišic v okolici zapestja ter učenje zavedanja položaja zapestja v prostoru.

Gibalna terapija kot učinkovita preventiva in kurativa sindromu karpalnega kanala

Gibalna terapija je učinkovit način preprečevanja nastanka in odprave že nastalega sindroma karpalnega kanala. Osredotoča se na nitkanje oziroma drsanje živca (drsenje živca skozi karpalni kanal), krepitev oslabelih in sproščanje zakrčenih mišic okoli zapestja – torej ponovnega vzpostavljanja pravilnega razmerja moči mišic na obeh straneh sklepa. Uči tudi pravilnih vzorcev gibanja ter zavedanja položaja zapestja v prostoru. Gibalna terapija skupaj z opornico predstavlja najboljšo možno ne-invazivno kombinacijo ukrepov proti razvitju in/ali poslabšanju sindroma karpalnega kanala. Sledi zaporedje ukrepov, katerim pri preventivni ali kurativni vadbi proti sindromu karpalnega kanala sledimo.

1. “Nitkanje”

Najpomembnejša in prva stvar, kateri se posvetimo z gibalno terapijo, je tako imenovano »nitkanje« oziroma »flossing« medianega živca. Z določenimi vajami želimo živec po svoji poti drsati od izvira v vratnem delu hrbtenice proti koncu v prstih dlani in obratno. S tem mu izboljšujemo možen obseg giba in potencialno nižamo možno bolečino. Poskušamo mu povrniti drsenje z zmanjšano bolečinsko občutljivostjo.

Vaje izvajamo pri nekje 15 ponovitvah v dveh ali treh zaporednih serijah. Cilj je začutiti nekakšno toplino v zapestju. Če pri zadnji vaji ne moremo imeti iztegnjenih prstov, potem je verjetno še prezahtevna za nas.

2. Raztezne in sprostilne vaje

Zatem se preveri tonus mišic na spodnji strani obeh podlahti, nato na zgornji strani, zatem se potipa še tonus mišic dlani obeh rok. Pri morebitnem odkritju povečanega tonusa na prizadeti roki, se najprej posvetimo odpravi le-tega. To lahko storimo s teniško žogico ali podobnim pripomočkom, s katerim valjčkamo in zadržujemo pritisk na podlaket na mestih, kjer so točke povišanega tonusa. Tonus nižamo tudi z raztezanjem teh mišic.

Lahko pa se pri nas naročite na masažo, kjer s pravilnimi tehnikami še bolj učinkovito sprostimo vpletene mišice.

Nato se oceni aktivna in pasivna gibljivost obeh zapestij in v primeru večjega deficita (več kot 15%) na prizadeti strani posveti povrnitvi le-te. Vaje izvajamo do 60 sekund v dveh ali treh zaporednih serijah.

3. Vaje za moč mišic zapestja

Naslednji korak predstavlja ocena moči stiska in odpiranja obeh dlani. Navadno bomo v prizadeti roki odkrili primanjkljaj moči stiska in odpiranja dlani, zato se poslužujemo sledečih vaj. Vaje na začetku izvajamo pri nekje 15 ponovitvah v dveh do treh zaporednih serijah, kasneje jih otežimo, da pademo v rang 8 – 12 ponovitev in se  približujemo odpovedi mišic zaradi utrujenosti. Izjemo predstavlja navijanje vrvice, tam naj bo rang ponovitev 6-8.

4. Opornica

Zadnji korak ukrepov predstavlja opornica za zapestje, ki jo je možno uporabljati na več načinov. Lahko se jo uporablja preko noči, da je zapestje tekom spanja v nevtralnem položaju in tako minimaliziramo dodaten pritisk na mediani živec. Možno jo je uporabljati tudi tekom neke značilne dejavnosti (uporaba računalniške miške …), ki sproži simptome karpalnega kanala.

Na spodnji sliki opornica za zapestje, ki jo oče uporablja preko noči na ne-operiranem zapestju.

Pristop k obravnavi po operativnem posegu odprtega tipa

Tako kot pri mojem očetu, je možno, da sindrom karpalnega kanala napreduje do točke, kjer se neprijetna občutja pojavljajo v takšni meri in tako pogosto, da je potrebno mediani živec operativno sprostiti. Simptomi prizadetega ovirajo pri vsakdanjih opravilih in zbujajo ponoči.

Spodaj bom opisal postopek, po katerem sem očetovo operirano zapestje povrnil na funkcionalen nivo. S kombinacijo gibalne terapije in opornice sva uspela zaustaviti napredovanje sindroma karpalnega kanala tudi na drugem zapestju.

Vaje sva izvajala za obe zapestji. Na levem z namenom povrnitve funkcionalnosti, na desnem pa z namenom preprečitve napredovanja in odpravljanja sindroma karpalnega kanala. Opornico pa je in jo uporablja na desnem zapestju preko noči.

Najpomembnejša in prva stvar, ki sva se jo lotila že v prvem tednu po operaciji, je bila negovanje rane. Mazal jo je z ribjim mazilom vsaj dvakrat dnevno. Takoj zatem sva sledila tudi programu vadbe, ki se je osredotočal najprej na nitkanje medianega živca, zatem gibljivosti in končno še moči v zapestju. Uporabljala sva zgoraj predstavljene vaje. Program vadbe sva izvajala trikrat tedensko, 5 tednov. Nekje v šestem tednu po operaciji se je deficit gibljivosti v operiranem zapestju zmanjšal na zanemarljivega, moč pa povrnila na dobrih 80% predoperativnega stanja. S tem se je lahko neovirano vrnil v vsakdanje življenje na kmetiji.

Na spodnji sliki primerjava operiranega (levo) in neoperiranega zapestja (desno) 8 tednov po operaciji.

V primeru, da se tudi sami soočate s simptomi sindroma karpalnega kanala, vam priporočam obisk zdravnika, da se postavi diagnoza, potem pa obisk enega izmed naših centrov za brezplačen posvet o nadaljnjih ukrepih.

Viri

Charles D., Jennings, MD in Katherine F. (2016). Carpal Tunnel Syndrome. Pridobljeno iz  https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases–conditions/carpal-tunnel-syndrome/

Carpal Tunnel Syndrome Fact Sheet. (2017). National Institute of Neurological Disorders and Stroke. Pridobljeno iz https://www.ninds.nih.gov/disorders/patient-caregiver-education/fact-sheets/carpal-tunnel-syndrome-fact-sheet