Večina izmed vas, ki berete ta članek, je verjetno že kdaj srečala z neprijetnimi občutki v kolčnem sklepu ali pa ste padli na bok, ravno na tisto stran v kateri je bil telefon v žepu? Pa ste najprej pomislili na telefon ali na svoj kolk? 🙂
V tem zapisu se bomo posvetili kolku. Problemi in bolečine s kolčnim sklepom so v porastu. Razlog je mogoče tudi ta, da dnevno večino časa presedimo in je naše gibanje bolj monotono ali manj raznoliko kot v fazi odraščanja in razvoja. To pa lahko sproži verižno reakcijo, ki privede do različnih sprememb v telesu, ki se lahko kažejo tudi v obliki slabše kakovosti gibanja.
Kolk je edinstven sklep tako anatomsko kot fiziološko. Je drugi največji sklep v telesu (prvi je koleno) in po svoji funkciji zelo dominanten pri samem gibanju. Kot zanimivost naj uvodoma omenimo , da je ena izmed mišic, ki igrajo ključno vlogo pri izvajanju gibov iz kolka, velika zadnjična mišica, v nadaljevanju gluteus maximus, sodeč po raziskavah tudi največja mišica v telesu. Ravno pri sedenju pa je slednja večino časa raztegnjena in toga, kar sčasoma lahko privede do slabše mišične aktivacije. To pomeni, da so te mišice slabše aktivne med izvedbo že osnovnih gibalnih vzorcev, kot je npr. hoja. Posledično njeno funkcijo prevzamejo druge mišice (kompenzatorne), kot so hrbtne (še posebej ledveni del hrbta) in pa zadnje stegenske mišice, kar privede do težav v kolčnem sklepu in v sklepih, ki ga obdajajo (hrbtenica, koleno ipd.).
Slika 1: Velika zadnjična mišica. (Vir: www.exclusivetrainersacademy.it)
Anatomija in biomehanika kolčnega sklepa
Kolčni sklep je del medenice, ki je ključen element pri sami biomehaniki gibanja, saj se preko nje prenašajo sile iz zgornjega dela telesa vse do stopal in obratno. Medenični obroč je sestavljen iz križnice, ki je del hrbtenice in iz dveh kolčnic, slednjo pa sestavljajo trije deli: črevnica, sednica in sramnica. Kolčnica ima na zunanji strani globo sklepno ponev s katero se stika glava stegnenice. Glava stegnenice in sklepna ponvica sta povezani s hrustančnim obročem in z vezmi, ki zagotavljajo stabilnost sklepa, medtem ko so preostali deli sklepa pokriti s sklepno ovojnico, ki izloča sklepno tekočino za zmanjšanje trenja pri gibanju.
Slika 2: Kolčni sklep. (Vir: TeachMeAnatomy.info)
Poleg ligamenta, ki se nahaja na glavi stegnenice, za stabilnost kolčnega sklepa skrbijo še trije ligamenti:
- Iliofemoralni ligament – ima obliko črke Y in je najmočnejši ligament v človeškem telesu, saj je njegova vlečna odpornost kar 350 kg. Omogoča stojo brez obremenitev mišic in drži glavo stegnenice v sklepni jamici. Ob fleksiji (upogibu v kolku) se napetost v ligamentu zmanjša, kar poveča možnost rotacije v sklepu. Ligament ima funkcijo tudi pri omejevanju zunanje in notranje rotacije ter addukcije (primik kolka). Pri nekaterih gibih, kot je npr. dvig noge, je poleg anatomske oblike sklepa pomembna tudi mišična gibljivost in elastičnost iliofemoralnega ligamenta.
- Pubofemoralni ligament – daje oporo spodnjemu in sprednjemu delu kapsule ter omejuje abdukcijo (odmik kolka) in interno rotacijo v sklepu.
- Ishiofemoralni ligament – podpira zadnji del kapsule in omejuje notranjo rotacijo ter addukcijo (primik).
Slika 3: Vezi v kolčnem sklepu. (Vir: TeachMeAnatomy.info)
Biomehanika kolčnega sklepa
Mehansko gledano je kolčni sklep posebna oblika kroglastega sklepa, ki omogoča gibanje v različnih smereh. Za izvedbo teh gibov pa je odgovornih več mišic in tetiva Iliotibialni trakt (obarvan belo na sliki), ki se skupaj z mišico Tensor Fasciae Latae (TFL) pripenja na medenico. Iliotibialni trakt poteka vse od črevnice do golenice.
Slika 4: Mišica TFL in Iliotibialni trakt. (Vir: https://learnmuscles.com)
TFL sodeluje pri upogibu (dvig kolena pred seboj), odmiku in notranji rotaciji stegnenice iz kolčnega sklepa (ko obrnemo stopalo in koleno proti drugi nogi) ter usmerja gibanje medenice. Če je mišica TFL zakrčena in skrajšana, slednje lahko privede do šibkosti in inhibicije tudi drugih mišic, zaradi česar se lahko pojavijo bolečine v hrbtu (povečana ledvena lordoza), kolku, kolenu ali celo gležnju in stopalu. Na tej točki naj poudarimo, da je najbolj pomembna mišica, ki jo moramo v tem primeru aktivirati, zadnjična mišica oz. vse tri zadnjične mišice (še posebej srednja zadnjična mišica gluteus medius).
Slika 5: Mišice kolčnega sklepa. (Vir: www.kenhub.com)
Katere smeri gibanja omogoča kolčni sklep in katere mišice so pri tem aktivne?
FLEKSIJO ALI UPOGIB – iliopsoas, rectus femoris, sartorius, pectineus.
EKSTENZIJO ALI IZTEG – gluteus maximus, semimembranosus, semitendinosus in biceps femoris (zadnja loža).
NOTRANJO ROTACIJO – sprednja vlakna mišice gluteus medius in minimus, tensor fascia latae.
ZUNANJO ROTACIJO – biceps femoris, gluteus maximus, piriformis in obturators, gemilli in quadratus femoris.
ABDUKCIJO ALI ODMIK – gluteus medius, gluteus minimus, piriformis in tensor fascia latae.
ADDUKCIJO ALI PRIMIK – adductors longus, brevis in magnus, pectineus in gracilis.
CIRKUMDUKCIJO – kombinacija zgoraj navedenih gibov (npr. kroženje v kolku).
Slika 6: Prikaz smeri gibanja iz kolka.
Kolikšen upogib v kolku smo sposobni izvesti, je odvisno tudi od pozicije kolena – bolj kot ga pokrčimo, bolj se sprostijo zadnje stegenske mišice in s tem povečamo obseg giba. Izteg v kolčnem sklepu pa je odvisen od stanja sklepne kapsule in iliofemoralnega ligamenta.
Slika 7: Prikaz upogiba v kolku s pokrčenim kolenom.
Že med običajno hojo se v kolku pojavlja kar precejšnja obremenitev, zato lahko pri osebah ki imajo bolečine v kolku, opazimo, da težko hodijo. Lahko se pojavi tudi šepanje. Če npr. ciklus hoje vsebuje 2 koraka, je med hojo ena noga v stiku s podlago kar 60 % ciklusa hoje. Obe nogi hkrati pa sta v stiku s podlago le 10 % ciklusa, kar je razvidno iz spodnje slike. Pri hoji je sila na kolčni sklep največja na začetku in na koncu koraka. Na to silo vplivajo predvsem položaj telesa, hitrost hoje in telesna masa. Prav tako pa lahko zaradi poškodb kolčnega sklepa in mišičnih disfunkcij pri hoji pride do različnih kompenzacij.
Kisner in Allen Colby (2007) navajata, da če imamo težave pri upogibu v kolku, se pojavi kompenzacija z nagibom medenice nazaj. Posledično se skrajša korak. Ker pa želimo podzavestno podaljšati korak, to navadno storimo tako, da povečamo ledveno lordozo ali se s trupom nagnemo naprej. Prav tako se kompenzacija z nagibom trupa nazaj pojavi pri neustreznem delovanju iztegovalk kolka. Te so zadolžene tudi za nadzor pri upogibu stopala ob stiku s podlago. Odmikalke kolka pa kontrolirajo nagib medenice v stran skozi zamah nasprotne noge. Če se zgodi, da zadnjična mišica, m. gluteus medius, izgubi svojo funkcijo, se nagib trupa na levo ali desno stran zgodi skozi fazo opore, ko je nasprotna noga v zamahu. Takšen nagib pa lahko povzroči tudi bolečine v kolku. Kot odmikalka služi tudi mišica TFL, saj se zategne in povzroči nepravilno hojo (Kisner in Allen Colby, 2007).
Slika 8: Cikel hoje. (Vir: https://www.studyblue.com)
Najpogostejši vzroki za bolečino v kolčnem sklepu
Ker je sam sklep tako unikaten, je tudi raznolikost poškodb in bolečin velika. Tudi sama lokacija bolečine je lahko prisotna v okolici sklepa in ne direktno v samem sklepu. Zato moramo ob bolečini v kolku pomisliti širše in upoštevati tudi npr. bolečine oziroma spremembe v zgornjem delu telesa, npr. na medenici, hrbtenici, trebuhu in tudi višje, ali na spremembe na spodnjem delu telesa, npr. stegnu ali celo navzdol proti kolenu. Spremembe se lahko pojavijo tako na kosteh kot tudi v mišicah in vezeh. Spodaj je naštetih nekaj najpogostejših vzrokov za bolečino v predelu kolčnega sklepa.
Artroza
Ali obraba kolka je najpogostejši vzrok za bolečino v kolku pri odraslih. Bolečina se pogosto začne v kolenu in nato preide na področje kolka. Pri artrozi gre za stanjšan hrustanec, ki sčasoma izgine, kar lahko povzroči drgnjenje kost na kost. Prav tako se lahko pojavi slabša gibljivost v sklepu, ki je posledica skrajšanih mišic in obsklepnih struktur. V zelo hudi obliki je potrebna tudi operacija.
Acetabularna displazija
Je bolezen, ki se najpogosteje pojavi že pri dojenčkih. Npr. že povijanje je lahko dejavnik za nastanek displazije, ker z njim izravnamo značilno, naravno krčenje upogibalk, ko fiksiramo noge v položaju iztega in primika. Razvojna displazijakolka je redek pojav med kulturami, kjer se povijanje ne prakticira (Clarke, 2014). Pri odraslih se pojavi v blagi obliki. Navadno gre za poškodbe na zgornjem in sprednjem delu labruma, kar lahko povzroči bolečino na sprednjem delu kolka ali v dimljah. Prav tako pa je prisotna tudi povečana mobilnost in posledično tudi nestabilnost kolčnega sklepa.
Utesnitveni sindrom
Vzrok za nastanek utesnitvenega sindroma je lahko sama oblika sklepa. Utesnitev se najpogosteje pojavi v sprednjem delu sklepa. Simptomi se kažejo v obliki otrdelosti, bolečine pri upogibu, slabši gibljivost v kolčnem sklepu ipd. Značilen je predvsem za mlajšo populacijo, telesno aktivne posameznike in športnike, ki izvajajo visoke ponavljajoče se amplitude gibov (Philippon idr., 2013).
Piriformis sindrom ali sindrom hruškaste mišice
Mišica piriformis je hruškaste oblike in se nahaja globoko za veliko zadnjično mišico (gluteus maximus). Izvira iz sprednje površine križnice in se usmeri navzven ter navzdol. Poteka pod ali nad sednično zarezo in poteka do zgornjega dela (velikega trohantra) stegnenice. Njena primarna funkcija je zunanja rotacija kolka. Piriformis sindrom je stanje pri katerem pride do mišičnega spazma, kar privede do bolečin v zadnjici ali kolku. Vneta mišica piriformis prav tako lahko draži išiatični živec, ki poteka pod mišico (pri nekaterih živec poteka med mišičnimi vlakni) in povzroči bolečino, otopelost ali mravljinčenje, ki lahko poteka po zadnji stegenski mišici vse do stopala (Physiopedia, 2020). Sindrom se lahko kaže tudi kot topa bolečina v zadnjični mišici, bolečina pri hoji po stopnicah, povečana bolečina v zadnjičnih mišicah po dolgotrajnem sedenju ali kot zmanjšan obseg giba iz kolka (Spine-health, 2015).
Sindrom pokanja v kolku
Pri sindromu pokanja ni nujno prisotna bolečina. Do pokanja lahko pride zaradi tesnih premikov kite (črevnično-ledvene mišice ali vlaken iliotibialnega trakta) preko kostne izbokline, kar lahko povzroča slišno pokanje (Lewis, 2010). Lahko pa se pokanje pojavi zaradi znotraj sklepnih poškodb. Lewis (2010) opisuje, da je pojavnost pokanja nekoliko višja pri nekaterih športih, kot so nogomet, tek, dvigovanje olimpijskih uteži ipd.
Burzitis
Burzitis je vnetje burze (sluzne vrečke), ki se nahaja med mišico ali kito in sosednjim tkivom. Je kot sklepni blažilec, saj zmanjšuje trenje med sklepnimi strukturami. Najpogostejši dejavniki so tendinopatije in delne natrganine obsklepnih mišic, predvsem male in srednje zadnjične mišice (Lin & Fredericson, 2015). Bolečina se navadno pojavi na zunanji strani stegna. Lahko je ostra bolečina, ki se sčasoma razširi na širše področje. Bolečina se lahko poveča ponoči, med ležanjem na prizadetem kolku ali ob dolgotrajnem sedenju in hoji, hoji po stopnicah in celo pri počepih.
Tendonitis kolka
Je stanje, ko je tetiva upogibalk kolka izpostavljena stresu zaradi nenadno povečane fizične aktivnosti (intenzivnost, trajanje vadbe ipd.), nove fizične aktivnosti, ki je nismo vajeni, ali pa je lahko posledica ponavljajočega se stresa, ki vodi do obrabe tetive (Beacon, 2020). Gre za degenerativno poškodbo, ki povzroči neučinkovito delovanje tetive. Tetivo tvorijo majhna močna vlakna, ki pripenjajo mišico na kost. Ker tetive niso dobro prekrvavljene, je tudi celjenje počasno. Najpogosteje se pojavlja pri teku, kolesarjenju in profesionalnem dvigovanju uteži. Najbolj pogosti simptomi so: bolečina, ki se postopoma stopnjuje, oteklina in togost v sklepu (zjutraj ali ob dolgotrajnem sedenju, ležanju), zmanjšanje bolečine ob gretju in ponovna pojavnost bolečine pozneje v dnevu, nelagodje ob krčenju mišic okoli kolka (Beaumont, 2020).
Kako sklepu povrniti njegovo funkcijo?
Kolčni sklep je eden najmočnejših sklepov v človeškem telesu, saj je obdan z najmočnejšimi strukturami, ki omogočajo učinkovito gibanje seveda ob predpostavki, da so le-te nepoškodovane in v dobrem fizičnem stanju. Prav tako pa je pomembna tudi njihova kontrola, pri tej pa igra glavno vlogo naš primarni nadzorni center – možgani.
Z ustrezno vadbo lahko povečamo elastičnost in moč obsklepnega tkiva, kar je nujno potrebno za zdrav hrustanec in posledično za stabilnost ter gibljivost sklepa. Tako bomo pripomogli k zdravju kolčnega sklepa in obnovitvi njegovih funkcij. Več o sami vadbi, s katero si lahko pomagate pri navedenih težavah, pa lahko najdete v tem prispevku.
Če potrebujete pomoč pri izboljšanju kaovosti gibanja, nam lahko pišete na info@kinvital.si ali pa se s klikom spodaj prijavite na brezplačni posvet.
Viri
- Clarke, N.M. (2014). Swaddling and hip dysplasia: an orthopaedic perspective. Archives ofDisease in Childhood,99(1), 5–6.
- Kisner, C., Allen Colby, L. (2007). Therapeutic Exercise: foundations and techniques; 5th edition. Philadelphia: F.A. Davis Company.
- Lin, C.Y., Fredericson, M. (2015). Greater Trochanteric Pain Syndrome: An Update on Diagnosis and Management. Current Physical Medicine and Rehabilitation Reports, 3(1), 60─66.
- Lewis, C.L. (2010). Extra-articularSnappingHip: A Literature Review. Sports Health, 2(3), 186‒190.
- Philippon, M.J., Ho, C.P., Briggs, K.K., Stull, J. in LaPrade, R.F. (2013). Prevalence of increased alpha angles as a measure of cam-type femoroacetabular impingement in youth ice hockey players. The American Journal of sports Medicine, 41(6), 1357─1362.
- Thieme Atlas of Anatomy. Thieme. 2006. p. 380. ISBN 3131420812.
- The Open Sports Medicine Journal, 2010, 4, 51-57 511874-3870/10 2010. Bentham Open OpenAccess Anatomy& Biomechanics of the Hip Damien.P. Byrne, Kevin J. Mulhall and Joseph F. Baker.
- www.beaconortho.com/blog/issues-around-the-hip-from-tendonitis-to-bursitis/
- www.beaumont.org/conditions/hip-tendonitis
- www.learnmuscles.com
- www.mskneurology.com/causes-hip-pain-how-to-fix/
- www.spine-health.com/conditions/sciatica/symptoms-and-diagnosis-piriformis-syndrome
- www.teachmeanatomy.info/lower-limb/joints/hip-joint/
- www.ucaorthopedics.com/pathologies/hip/hip-arthrosis/
