Maraton lahko premaga vsak – mit ali resnica?

Objavljeno: 5.4.2017, Kategorija: Življenjski slog

Maraton lahko premaga vsak – mit ali resnica?

Piše: Luka Hren

Pred časom smo o tem debatirali na naši tekaški delavnici. Je kaj resnice v tem, da lahko maraton premaga vsak? Če celotno razdaljo raztegnete v ravno črto, se sliši zares daleč. Kar pomislite, kam bi pritekli.

Ciljna črta na 42.195 km dolgi progi so sanje marsikaterega tekača in tudi marsikoga, ki še ni ravno pogosto stopil v tekaške copate. Je ena od kljukic, ki si jo marsikdo zapiše na svoj »bucket list«. Pa je ta cilj realno dosegljiv za vsakogar ali je maraton razdalja, ki je rezervirana samo za izbrance in tiste malo čez les? So morda sanje vseeno dosegljive?

Ljubljanski maraton.

Maraton

Ko sem se prvič začel spogledovati z maratonsko razdaljo, se mi je to zdelo zares noro daleč. Še vedno se spomnim, kako sem se na eni kolesarski turi zamislil – vozil sem se proti morju in nekje že skoraj pri Logatcu pogledal na števec in ugotovil, da sem naredil ravno dobrih 42km. Takrat sem pomislil, da bi to rad pretekel. Joj, ta bo pa težka. Logatec se je iz Kamnika slišal čisto predaleč, da bi tekel do tja. No pa sem kasneje vseeno šel na maraton in še na kaj daljšega, pa se vedno rad vračam 🙂

Maraton je ena od kraljevskih atletskih disciplin in tudi dober posel. Kakor virus se širi širom sveta in vedno več ljudi se spogleduje s tem izzivom. Včasih je bila ta disciplina rezervirana predvsem za atlete in tiste najbolj goreče rekreativne tekače, ki so trenirali skoraj ravno toliko kot tekmovalci, samo da so ob tem še hodili v službo. Vendar maraton že vrsto let ni zgolj atletsko tekmovanje, gre za velik družaben dogodek, kjer večina tekmuje predvsem s samim seboj in s štoparico. Da je maraton v porastu, govorijo tudi številke na Ljubljanskem maratonu, ki ga je leta 2016 uspešno premagalo skoraj 2000 tekačev in tekačic. Če pogledamo malce bolj globalno, pa pridemo še do precej večjih številk, vse tja do 50 000 in malce čez.

Naj naprej razjasnimo še en pojem. Pravi maratonec ni vsak, ki nastopi na dogodku Ljubljanski maraton. Pravi maratonec premaga cel maraton, in ne 10km ali 21km, kar večkrat potem slišimo v pogovorih, kako so bil vsi na maratonu. Seveda vsa čast in slava tudi tekačem na 10km in 21km, samo da ne bo potem kakšnih nejasnosti pri nadaljnjem branju, kjer se bo zapis nanašal na 42km razdaljo.

Tehnični podatki maratonskega teka so kar nekoliko zastrašujoči. Ob predpostavki, da naredimo približno 10 000 tekaških korakov na uro, bomo tako med maratonom naredili lahko tudi 40 000 in več korakov. To seveda velja za povprečne rekreativne tekače. Najboljši tekmovalci, ki držijo svoj tempo ves čas pod 3 min/km (več kot 20 km/h), jih seveda opravijo precej manj. Ampak primerjava z njimi je tu seveda povsem nemogoča, saj je njihov maraton bolj primerljiv z rekreativnim polmaratonom. Vsaj časovno gledano. Maratonski rekord namreč znaša 2:02:57, kar je za rekreativnega tekače precej spodoben rezultat za polovično razdaljo.

Čisto tako za občutek. Večina povprečnih rekreativnih tekačev verjetno sploh ne doseže te hitrosti. Tisti boljši rekreativci pa morda z njimi zdržijo kakšen kilometer. Kar poskusite – tako leti, da komaj še kaj vidite na uro. 🙂

Kakšni pa so časi rekreativnih tekačev? Tam obstaja več mejnikov. Prvi in v tem članku ključni je maraton premagati, ne glede na čas. Potem pa so neki večji mejniki ponavadi vezani na polne ure, in sicer za tiste boljše rekreativce, je ta magična meja 3h, za tiste bolj povprečne pa 4h. Pri ženskah je v Sloveniji trenutno mejnik 3h že skoraj zagotovilo, da se boriš za zmago ali pa zagotovo vsaj za stopničke. Če pogledamo v rezultate Ljubljanskega maratona, bomo videli, da je sredinski rezultat za leto 2016 znašal 3h 50min med moškimi in 4h 9min med ženskami. Zadnji tekači pa so v cilj prišli po skoraj 6h, bolj natančno 5h in 40min.

Zakaj so vsi ti časi pomembni? Pomembni so z vidika, da si lažje predstavljate, da maraton ne premagajo vsi v izjemni hitrosti, ampak da si lahko za to vzameš čas in tempo prilagodiš svojim trenutnim sposobnostim. Da maratona ne premagajo vsi v 3h oziroma 4h urah, ampak maraton premagajo tudi tisti, ki se ga lotijo precej bolj počasi. Na največjih maratonih so zadnji v cilju (če ni bolj stroge časovne omejitve) šele po 7h ali 8h urah, včasih tudi še kakšno minuto več. Kar pomeni, da lahko maraton premagamo tudi precej bolj počasi, in sicer v tempu 5 do 6km na uro, kar predstavlja malce hitrejšo hojo. Sedaj pa se verjetno ne zdi več tako nemogoče premagati maraton?

Maraton ni namreč vedno samo gonja po čim boljšem času. Je zabava, za nekoga dogodek leta in le zakaj bi hiteli domov z zabave? 🙂

Ultramaraton.

Samo za izbrance?

Kot pravi mit iz leta 490 pred našim štetjem, ko je grški vojak ob zmagi nad Perzijci pretekel 40km med Maratonskim poljem in Atenami, da je predal sporočilo »veselite se, zmagali smo!« in se nato mrtev zgrudil pred Akropolo. Je torej maraton napor, v katerem preživijo le tisti najboljši ali gre pri zgornji stvari bolj za mit, kot resnico in smo ga sposobni premagati skoraj vsi, brez smrtnih posledic?

Tekače, zlasti pa maratonce, si pogosto predstavljamo, kot suhe, koščene in drobne osebe. Zopet to velja za tekmovalce. Ne se ustrašit naslednjih podatkov, ampak elitni maratonci so v povprečju veliki približno 170cm in tehtajo 56kg. Spet popolnoma drug svet, saj med rekreativci takšnih skorajda ni, vsaj ne med moškimi, na katere se nanaša ta podatek. Torej rekreativni tekači so tudi višji in težji. Drži, da je prekomerna telesna teža lahko dejavnik, ki negativno vpliva na naš rezultat, ampak maraton pa vseeno lahko premagamo. Tudi sam sem težak za 1 in pol elitnega maratonca ter v maratonu vseeno lahko uživam. 🙂

Koliko časa nam vzame priprava? Podatki za pripravo so zelo različni, kar je tudi logično. Nekdo se bo hvalil, da ga je odtekel skoraj brez priprav, za druge je to življenjski projekt. Odvisno je torej od našega začetnega stanja, ko se odločimo, da bomo premagali maraton. Če smo vrhunsko treniran kolesar ali pa kakšen drug športnik, kjer je zahtevane precej vzdržljivosti, potem zagotovo ne rabimo leta priprav, da premagamo maraton. Če pa imamo trenutno 10 do 20kg preveč in smo dokaj neaktivni, potem pa gre zagotovo za večletni projekt. Zlasti če si želimo priti vsaj nekje pod 5h. Za čase okoli 8h, smo morda že skoraj pripravljeni.

Osnovna priprava na maraton zahteva, da tečemo vsaj nekje 3 do 4 krat tedensko. Zopet so seveda izjeme, če smo zelo športno dejavni tudi na drugih področjih, potem je lahko tudi nekoliko manj. Priporočljivo je, da pred nastopom na maratonu opravimo tudi par dolgih tekov, kjer premagamo razdaljo okoli 30km +. Malo nam to lahko koristi že zaradi same predstave, kaj pomeni biti v tekaškem koraku več ur. Poleg tega pa med daljšimi teki lahko tudi naredimo strategijo glede naše prehrane in hidracije med maratonom. Energijske ploščice ali geli niso čudežno nadomestilo, saj lahko hitro postanejo naš sovražnik, ki nas vodijo saj veste kam. Prav tako ni potrebno brezglavo pitje na vseh postajah in po možnosti še vmes, kjer nas čakajo navijači. Zlasti to velja za vodo. Pitje po občutku žeje je za večino primeren dražljaj za vnos tekočin med vadbo.

Dobro pa preizkusite tudi opremo, nihče si namreč ne želi žuljev in odrgnin. Premislite tudi glede obutve, je že res, da nas bo bolj blažena obutev lahko malenkost upočasnila, vendar je to na končnem času zgolj za 1 do 2% slabši rezultat. Kar pa težko opraviči morebitno trpljenje med progo ali pa kakšne poškodbe. Zlasti če takšnih copat nismo vajeni in sodimo med malce težje tekače.

Torej, mit potrjen ali ne?

Misel, da je vsakdo sposoben premagati maraton nikakor ni zrasla na mojem zelniku. Je pa res, da se tudi sam v večjem delu strinjam z njo. Ob tej trditvi se nekateri takoj burno odzovejo, »ja, ampak jaz imam obrabo kolena« ali kaj podobnega. Seveda so zdravstvene omejitve, ki nam to onemogočajo (poškodbe, kronične bolezni …), včasih pa tudi ne popolnoma onemogočajo, ampak je predvsem bolj pametno to ne storiti, ker si lahko s tem pridelamo samo veliko gorja.

Enostavno povedano, maraton tudi boli. Vse boli ob koncu, samo nekateri to pokažejo bolj, drugi manj. Je vredno? Vse kaže da, saj se isti ljudje pogosto vračajo na maratonske preizkušnje. Logatec je seveda daleč, ampak je dosegljiv, saj se vedno znova vračam tja, no pa tudi do Kopra je že šlo, tako da sedaj Logatec ni več tako daleč. 🙂

Maraton torej skoraj z gotovostjo lahko premagamo. Hitreje ali počasneje. Je pa moje mnenje, da si je za pripravo na maraton potrebno vzeti čas, leto ali več let. Potrebujemo čas, da tekaško dozorimo, da imamo za seboj dovolj kilometrine, da spoznamo svoje telo. S tem bomo preprečili marsikatero poškodbo, predvsem pa maraton je lep tudi zaradi treninga, ko lahko tečeš in spoznavaš nove poti, ljudi, kraje … Niso zgolj številke in kljukica ob koncu. Predvsem pa bo vaša maratonska zgodba mnogo lepša in verjetno tudi v boljšem spominu, če se boste na dogodek ustrezno pripravili.

Mit potrjen? Drži, seveda ob predpostavki, da smo sicer zdravi, kar pa mislim, da za večino lahko potrdimo. Ali je to tek za zdravje ali je obremenitev prevelika? O tem pa kdaj drugič.

Skupinsko ogrevanje tekačev.

Se tudi sam/-a poigravaš z mislijo o maratonu? Ali pa bo trenutno zadostni izziv že 10ka ali 21ka? Pridruži se nam na tekaških vadbah v Ljubljani in Domžalah, na skupinskih tekaških druženjih ob vikendih ter se skupaj z nami udeležuj rekreativnih tekaških prireditev.

Če bi si želel/-a pridružiti našim tekaškim podvigom, nam piši na info@kinvital.si.