Motivacija in rekreacija – o žuganju s prstom, dobronamernih nasvetih in druženju
Piše: Črt Korošec
Zakaj pravzaprav KinVital največ poudarka namenja osebnemu stiku, prijateljskemu odnosu in skupnosti?
Ker se v naštetem skrivajo močni vzroki za motivacijo k telesno aktivnemu vsakdanu.
Kar sem prebral v gradivu s psihološko-kineziološkimi vsebinami, povezanimi s telesno aktivnostjo, se nam že četrto leto več kot izvrstno kaže v praksi.
Svetovanje in nagovarjanje s sporočili, da gibanje krepi vitalnost, negibnost povečuje možnosti za kronična obolenja in podobno, ne služi toliko k motiviranju, temveč zgolj informiranju.
Za notranjo motivacijo nekoga, ki bi si želel rekreativno bogatejšega vsakdana, zgolj informacija ni dovolj. Informacijo je potrebno obogatiti z ustvarjanjem ponotranjene zgodbe, na katero se lahko močno čustveno naveže.
Dober primer močne čustvene naveze, ki marsikoga vsaj začasno spravi v pogon, je težka zdravstvena izkušnja. Saj veste, težki trenutki v obdobjih hudih bolezni ali poškodb, ki poberejo vso življenjsko energijo. Ob koncu takih obdobij je čas za rehabilitacijo in takrat so ljudje pripravljeni v obliki različnih terapij prostovoljno celo trpeti bolečino za povrnitev vitalnosti in zdravja. V takih primerih motivacije ne manjka.
Omenjeni primer je verjetno celo najmočnejši motivacijski dejavnik za vzpodbudo k gibanju, saj je skoraj direktno vezan na preživetje. Vendar kljub skrajnosti takih okoliščin, ob katerih se lahko hitro zbere neomajno količino motivacije, le-ta lahko ob zmagi nad težkimi okoliščinami zopet hitro upade.
Zato raje izkoriščajmo motivacijske dejavnike, povezane s socializacijo. Verjetno že poznate dejstvo, da motivacija ni stalna in je potrebna ter ključna za povod k dejanjem, medtem ko navade in disciplina skrbijo za vzdrževanje željenega vedenja in obnašanja.
Družba, prijatelji in znanci pa so dejavniki, ki sproti ter na vsakodnevni ravni skrbijo za konstantne manjše skoke motivacije za akcijo. V kolikor smo relativno zdravi, siti in varni, motivacije za druženje težko zmanjka. Zato bodimo pametni v iskanju motivacije in rekreacijo povežimo z druženjem.
Omenili smo navade in disciplino. Če obstaja želja po usvojitvi navad za vzdrževanje telesno aktivnega življenjskega sloga in iščete prvo iskro – motivacijo, jo iščite v dobri družbi. Dobra družba so lahko prijatelji, trener, vadbena skupina, želja po spoznavanju novih ljudi, druženje z lastno družino … Ko poiščete ljudi, s katerimi se radi družite, bo že sama želja po socializaciji skrbela za del motivacije, ki vas pelje k rekreaciji. K dobri družbi (motivacijski dejavnik) pripnite še racionalizacijo (informacije o pomenu gibanja za zdravje in vitalnost) ter željo po telesno aktivnem življenjskem slogu in ste na dobri poti k usvajanju potrebnih navad, posledično tudi samodiscipline.
Projekti hudih diet, vadbenih režimov za potrebe doseganja telesno vidnih ciljev običajno v veliki meri vedno znova pogorijo, saj so vezani na zunanje motivacijske dejavnike (telesni izgled, število kilogramov, obseg …) – informacije v obliki številk, s katerimi se težko poistovetite na telesni ravni. Težko si je trenutno zamisliti in predstavljati, kakšen mora biti občutek s 5 kilogrami manj. Z lahkoto pa si predstavljamo občutke, ko smo v družbi nam prijetnih ljudi.
Recimo, da želite pomagati svojemu znancu, ki se bori z nekaj preveč kilogrami. Ne žugajte mu vsakodnevno s prstom in ne razlagajte mu, kako njegov trenutni življenjski stil ne doprinaša k dobremu zdravju. Če ni zaleglo petič, verjetno tudi stotič ne bo. Glede na stopnjo promocije telesne aktivnosti po vseh možnih kanalih v zadnjih nekaj letih, to sam verjetno že dobro ve. Raje mu priskrbite to, kar mu manjka, motivacijo in ne zgolj informacijo.
Vzemite si čas in pojdite z njim na izlet. V hribe. Na obalo. V sosednji gozd. Res je, izlet je bolj domena vikenda, med delavnikom je zato na mestu običajen sprehod. Bodite vzor in poskrbite za svojo dozo telesne aktivnosti. Brez komentarjev, ne želite vzbujati slabe vesti v stilu: »Jaz skrbim za svoje zdravje, ti pa ne.« Omenjajte svoje pozitivne izkušnje z lastnih druženj, ko se potepate, trenirate, karkoli pač počnete. Dobra volja se pač širi, počasi in vztrajno. Če skupaj iščeta strokovno pomoč (v obliki trenerja, vaditelja ali kineziologa), iščita okolje in ljudi, med katerimi se bo dobro počutil. Ne silite v določeno obliko vadbe ali treninga le zavoljo treninga, če se med ljudmi, ki ga tam obkrožajo, ne počuti dobro.
Če sami iščete rešitve zase, se držite istega pristopa, kot če pomagate prijatelju. In mimogrede, ko smo že pri motivaciji. Velikokrat je motivacija za pomoč drugemu še večja, kot motivacija za lastno skrb. Razmišljajte tudi strateško ter pri vzpodbujanju prijatelja istočasno in mimogrede poskrbite še zase.