Ne pozabimo na kvaliteto in suverenost gibanja
Piše: Črt Korošec
Vadimo in treniramo lahko le tisto, kar že znamo. Ne moremo vaditi tistega, česar še ne znamo.
V rekreaciji in športnem treningu se tehtnica RAVNOVESJA gibanja ali recimo raje kar NERAVNOVESJA večinoma nagiba v smeri relativno velike intenzivnosti in količine.
Česa torej manjka na drugi strani tehtnice, da je le-ta neuravnovešena?
Kvalitete gibanja.
Optimalnih gibalnih vzorcev.
SUVERENIH gibalnih vzorcev.
Enostavno, močneje (kaj šele maksimalno!) lahko varno obremenimo le gibalne vzorce, ki jih že obvladamo!
4 serije po 10 sklec z vmesnim ploskom torej odpadejo za nekoga, ki mu ramena in lopatice plešejo že pri normalni izvedbi sklec. Pa čeprav jih lahko »v šusu« naredi 23. Podobno je potem seveda tudi z vojaškimi poskoki, dvigovanjem uteži, konec kocev tudi z nečim tako osnovnim, kot je to počep.
Ne le vadba za moč, enako je tudi s tekom ali športom v splošnem.
Nikoli ne smemo pozabiti na kvaliteto gibanja in učenje primernih gibalnih vzorcev, ki pa niso povsem univerzalni in so do določene meje individualno pogojeni!
Na kratko? Če nikoli v življenju vaše noge niso pretekle več kot 3 km v kosu, potem ne pričnite svojo rekreativno tekaško pot s pol ure teka »takoj iz prve«.
Poškodbe so namreč dandanes v rekreativnem svetu čisto prepogoste. In eden izmed dejavnikov, ki fenomen poškodb vzpodbuja, je zagotovo slaba kontrola gibanja, ki jo nadgradimo s preveliko intenzivnostjo in količino treninga ali rekreacije.
P.S.: Marsikdo si misli: “Pa zakaj bi se moral učiti tehnike teka ali počepa?” Enostavno. Ocenite količino časa, ki jih povprečen zahodni človek posveti teku, počepanju in ostalim sicer prirojenim gibalnim vzorcem. Ja, tega je v povprečju tako zelo malo dandanes, da v povprečju sploh ne znamo več sproščeno hoditi, kaj šele teči. Da o počepih ne govorimo.
Verjetno ne poznate veliko takih, ki so pri 40-ih letih sposobni udobno čepeti več kot 5 minut skupaj. Logična posledica vsega skupaj so potem nesuvereni osnovni gibalni vzorci, ki potem ob intenzivnih rekreativnih treningih, kjer sledimo edinim oprijemljivim objektivnim ciljem (število ponovitev, število dvignjenih kilogramov, število porabljenih kalorij …), peljejo do nepotrebnih poškodb.
