Piše: Gašper Gričar, kineziolog
Piriformis sindrom je stanje, za katero je značilna bolečina in nelagodje v predelu zadnjice in spodnjega dela hrbta, ki pogosto izžareva po zadnji strani noge. Bolečina je običajno posledica draženja ali stiskanja ishiadičnega živca, ki poteka skozi mišico piriformis ali ob njej. Piriformis je majhna mišica hruškaste oblike, ki se nahaja globoko v zadnjici in je ena izmed zunanjih rotatorjev kolka.
Vzroki za pojav
Vzrok za pojav piriformis sindroma je lahko različen, vendar je pogosto povezan z mišičnim neravnovesjem, poškodbo, prekomerno uporabo, anatomskimi značilnostmi ali vnetjem mišice piriformis. Nekateri pogosti vzroki in dejavniki tveganja so:
Mišična napetost in prekomerna uporaba
Krčenje mišice piriformis lahko draži ali stiska ishiadični živec. Dejavnosti, ki vključujejo ponavljajoče gibe (npr. zunanje rotacije kolka) ali dolgotrajno sedenje, lahko povečajo toničnost ali vnetje mišice piriformis in posledično večji pritisk na ishiadični živec.
Poškodba
Poškodba v področju zadnjice ali kolka lahko privede do piriformis sindroma. Poškodba mišice piriformis ali okoliških struktur lahko povzroči deformacijo, vnetje in oteklino. To lahko poveča pritisk na ishiadični živec.
Anatomske značilnosti
Pri nekaterih posameznikih so anatomske značilnosti mišice piriformis ali poteka ishiadičnega živca lahko vzrok, da so bolj nagnjeni k temu stanju. Čeprav vzrok pogosto ni znan, obstaja več potencialnih anatomskih vzrokov, ki bi lahko prispevali k nastanku piriformis sindroma. Pri različnih posameznikih se anatomska razporeditev mišice piriformis in ishiadičnega živca lahko razlikuje. Pri nekaterih ljudeh lahko ishiadični živec poteka skozi mišico piriformis, pri drugih pa lahko poteka zelo blizu mišice. Te razlike lahko povečajo verjetnost stiskanja ali draženja živca. Zaradi anatomskih nepravilnosti ali sprememb v sami mišici, kot so njena velikost, oblika ali položaj, je lahko večja verjetnost, da bo ta pritiskala na ishiadični živec. V nekaterih primerih ishiadični živec lahko poteka drugače ali pa je drugače razvejan, zaradi česar je bolj dovzeten za stiskanje s strani piriformisa.
Pomembno je poudariti, da anatomske značilnosti sicer lahko povečajo tveganje za nastanek piriformis sindroma, vendar ne zagotavljajo njegovega nastanka. Veliko ljudi s podobnimi anatomskimi značilnostmi ne občuti piriformis sindroma, pri drugih pa se lahko simptomi pojavijo zaradi kombinacije različnih dejavnikov.
Simptomi in diagnostika
Najpogostejši simptom piriformis sindroma je bolečina, ki je lahko ostra, žgoča ali zbadajoča. Bolečino se običajno čuti v področju zadnjice, lahko pa izžareva po zadnji strani stegna in v spodnji del noge. Drugi pogosti simptomi so mravljinčenje, odrevenelost ali šibkost prizadete noge.
Diagnoza piriformis sindroma je lahko zahtevna, saj je potrebno opraviti fizični pregled, slikovno diagnostiko (magnetno resonanco ali računalniško tomografijo/CT), včasih pa tudi elektrodiagnostične preiskave, kot je elektromiografija (EMG), da se izključijo druga stanja s podobnimi simptomi.
Obravnava
Obravnava piriformis sindroma običajno vključuje kombinacijo pristopov:
Kinezioterapija
Specialne krepilne in raztezne vaje, ki okrepijo in podaljšajo ciljno muskulaturo ter tako zmanjšajo pritisk na ishiadični živec.
Zdravila
Za lajšanje bolečine in vnetja se lahko priporočajo zdravila brez recepta ali na recept, kot so nesteroidna protivnetna zdravila ali mišični relaksanti.
Topli in hladni obkladki
Z apliciranjem toplih in hladnih obkladkov na prizadeto območje lahko zmanjšate mišično napetost in bolečino.
Injekcije
V hujših primerih se za zmanjšanje vnetja in lajšanje bolečine uporablja injekcije kortikosteroidov.
Spreminjanje dejavnosti
Izogibanje oz. zmanjšanje dejavnosti, ki poslabša stanje, kot je npr. dolgotrajno sedenje ali dejavnosti, ki zahteva ponavljajoče se gibe v kolkih.
Kirurgija
V redkih primerih, ko je konzervativno zdravljenje neučinkovito, lahko pride v poštev operacija za sprostitev mišice piriformis ali dekompresijo ishiadičnega živca.
Krepilne vaje in raztezanje so bistveni del obvladovanja in lajšanja simptomov piriformis sindroma. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj vaj, ki vam lahko pomagajo okrepiti in raztegniti obkolčno muskulaturo, zmanjšati draženje ishiadičnega živca in ublažiti bolečino.
Vaje pri piriformis sindromu
- Piriformis razteg sede:
Sedite na tla in noge iztegnite naravnost pred seboj.
Pokrčite eno koleno in stopalo te noge položite na stegno druge iztegnjene noge.
Z nasprotno roko nežno povlecite upognjeno koleno proti prsnemu košu.
Razteg zadržite 20-30 sekund in ga ponovite na obeh straneh.
- Piriformis razteg leže:
Ležite na hrbtu s pokrčenima kolenoma.
En gleženj prekrižajte čez nasprotno koleno.
Z rokami zgrabite za zadnji del stegna neprekrižane noge in nežno povlecite proti prsnemu košu.
Vztrajajte 20-30 sekund in nato ponovite z drugo nogo.
- Zunanje rotacije kolka na boku:
Ležite na boku z nogami, pokrčenimi pod kotom 90 stopinj.
Stopala naj bodo skupaj, zgornje koleno dvignite čim višje, ne da bi premaknili medenico.
Koleno spustite nazaj v začetni položaj.
Na vsaki strani naredite 3 serije po 10-15 ponovitev.
Vajo lahko otežite z dodajanjem elastike okoli kolen.
- Hip thrust:
Usedite se zraven klopi s pokrčenimi koleni in stopali plosko na tleh.
Z zgornjim delom hrbta se naslonite na klop.
Napnite mišice zadnjice in dvignite boke od tal.
Zadržite nekaj sekund in se nato spustite nazaj.
Izvedite 3 serije po 10-15 ponovitev.
Vajo lahko otežite z dodajanjem uteži na medenico.
- Razteg upogibalk kolka:
Z enim kolenom pokleknite na tla, drugo stopalo pa postavite pred sebe in s kolenom ustvarite kot 90 stopinj.
Vzravnajte telo, pri tem pa ohranjajte nevtralen položaj medenice in začutite raztezanje upogibalk kolka klečeče noge.
Vztrajajte 20-30 sekund in nato ponovite z drugo nogo.
Vaje pri piriformis sindromu imate zbrane v videoposnetku:
Z rednim izvajanjem teh vaj lahko zmanjšate draženje ishiadičnega živca in olajšate simptome piriformis sindroma. Vendar je zelo pomembno, da začnete počasi, da vaje izvajate tehnično pravilno in da se pred pričetkom izvajanja vaj posvetujete s strokovnjakom. Le-ta bo izbral ustrezne vaje za vas in jih prilagodil glede na vaše sposobnosti in specifično stanje.
Če sumite, da imate piriformis sindrom, se morate za pravilno diagnozo in načrt zdravljenja nujno posvetovati z ustreznim strokovnjakom, saj so lahko podobni simptomi prisotni tudi pri drugih stanjih, npr. herniji medvretenčnega diska, zato jih je treba izključiti. Zgodnje ukrepanje in ustrezno zdravljenje lahko pomaga ublažiti simptome in izboljšati kakovost življenja s piriformis sindromom. Svetujemo vam, da se posvetujete s strokovnjakom, ki bo za vas sestavil primeren program, vas naučil pravilne tehnike izvajanja vaj in vam program postopno oteževal. Le tako bo vadba varna in učinkovita.
Imate sami to težavo? Tukaj smo za vas!
Če slutite, da imate piriformis sindrom ali kakšne druge težave, se lahko oglasite pri nas. Naša ekipa fizioterapevtov in kineziologov bo za vas poiskala najboljšo rešitev. Če si želite aktivno življenje brez bolečin, vas vabimo na brezplačni posvet oziroma se lahko tudi kar dogovorimo za uvodni pregled in sestavo programa.
