Piše: Blaž Mušič, fizioterapevt
V tem članku vam predstavljamo nekaj relativno pogostih poškodb oziroma patoloških stanj v kolenskem sklepu: nestabilno koleno, artrozo kolena, strgano križno vez in Osgood-Schlatterjev sindrom.
NESTABILNO KOLENO
Nestabilno koleno je relativno pogost pojav in ni posledica samo enega vzroka. Pogosto gre pri nestabilnem kolenu za težavo s sprednjo, zadnjo ali stransko vezjo. Poleg tega lahko nestabilno koleno povzroča tudi nestabilnost pogačice, kar vodi do njene subluksacije (nepopolni izpah).
Od vezi je najpogosteje poškodovana stranska (medialna) vez, vendar se zaradi njenega potenciala celjenja stanje lahko izboljša tudi samo od sebe. Tega žal ne moremo trditi za sprednjo in zadnjo križno vez, saj se ti vezi sami od sebe ne bosta zacelili. Z ustrezno vadbo okrepimo vse obsklepne strukture, s čimer občutek nestabilnega kolena izzveni.
Program vaj mora biti usmerjen primarno h krepitvi stegenskih mišic, poudarek pa naj bo na krepiti mišice vastus medialis (oz. medialne glave sprednje stegenske mišice), ki izvaja zadnje stopinje ekstenzije oziroma iztega v kolenskem sklepu. Protibolečinske terapije (npr. magnet ali tecar terapije) imajo samo relativno kratek protibolečinski učinek, zato je za dolgoročne učinke nujno potrebno izvajati pravilne in ustrezne vaje.
ARTROZA KOLENA
Artroza kolena je ena najpogostejših ortopedskih bolezni. Zanjo je značilno tanjšanje hrustanca, kar vodi do bolečin.
Pogosto zasledimo izjave, da sta artroza in artritis kolena enaka, kar ne drži. Artroza pomeni obrabo sklepa, torej tanjšanje sklepnega hrustanca, kar prepreči optimalno drsenje sklepa. To lahko vodi do sklepnega vnetja, kar imenujemo artritis. Seveda se artritis lahko pojavi tudi zaradi drugih (revmatoloških) obolenj, ki lahko vodijo do artroz.
Artroza kolena povzroči povečano izločanje sklepne (sinovialne) tekočine in tvorjenje kostnih izrastkov, kar vodi v deformacijo sklepa, bolečine in omejene gibljivosti.
Artrozo delimo v 4 faze:
- faza: za začetno fazo artroze je značilna rahla prehodna bolečina brez omejitve giba
- faza: v tej fazi se pojavi bolečina med gibanjem (hoja, tek…), ki se ob mirovanju omili. Pogosto se sliši pokanje, škripanje sklepa.
- faza: pojavi se bolečina, ki je prisotna tako med gibanjem kot v mirovanju. Pojavi se omejena gibljivost upogiba kolena. V tej fazi že lahko pride do artritisa (oz. vnetja), kar še poveča bolečino, zato pacienti po navadi začnejo prejemati tudi nesteroidne antirevmatike, ki zmanjšajo bolečino in vnetje.
- faza: pojavijo se deformacije sklepa. Sklep je zelo boleč, otekel in ima močno omejeno gibljivost.
Prej kot začnemo z izvajanjem ustreznih vaj, večja je možnost za izboljšanje stanja. V fazi rehabilitacije je potrebno izvajati ustrezno kinezioterapijo, saj bomo le z ustrezno aplicirano obremenitvijo povečali difuzijo, s katero se prehranjuje hrustanec in s tem omogočili prvotno funkcijo hrustanca. Popolna obnovitev hrustanca na žalost ni mogoča, lahko pa pričakujemo večjo mišično moč, kar razbremeni sklep in zmanjša bolečino. Če konzervativno zdravljenje ni uspešno, se izvede operativni poseg.
Primeri vaj za koleno in kolk:
STRGANA SPREDNJA KRIŽNA VEZ
Sprednja križna vez (ACL) je edina izmed vezi, ki v povezuje stegnenico in golenico. Sestavljena je iz treh snopov, ki so med seboj prepleteni in pri različnih kotih različno napeti. ACL ima izredno pomembno stabilizacijsko funkcijo kolenskega sklepa. Preprečuje drsenje golenice navspred in preprečuje preveliko zunanjo rotacijo. Poleg tega ACL stabilizira koleno v polnem iztegu in preprečuje hiperekstenzijo.
Dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek poškodbe:
- Športi, ki vključujejo spremembe smeri, pivotiranje in pristajanje na eno nogo. To so predvsem košarka, rokomet, nogomet, smučanje in tenis.
- Ženski spol. Ženske imajo dejansko 4 do 6-krat večje tveganje kot moški.
- Prejšnja poškodba. Prejšnja poškodba ACL, ki je ozdravljena, še vedno predstavlja dodatno tveganje za ponovitev poškodbe. Dobra rehabilitacija in vrnitev v gibanje sta zato zelo pomembna.
- Udarec v koleno. Pogostokrat je poškodba posledica direktnega udarca v koleno od strani, ko je to popolnoma iztegnjeno ali malenkostno pokrčeno v valgusnem položaju (koleno na notri).
- Starost. Najbolj rizična populacija je aktivna populacija od 15 do 45 let.
Ko pride do strganje sprednje križne vezi, operacija ni edina možnost zdravljenja. Ob manjši prilagoditvi življenjskega stila lahko ljudje normalno živijo tudi brez sprednje križne vezi. Pri tem je zelo pomembna krepitev celotne stegenske mišice, ki ohranjajo stabilnost sklepa.
Za mlade, športno aktivne ljudi se večinoma priporoča operativni poseg. Operativni poseg poteka artroskopsko, pacient pa v roku 1-2 dni po operaciji tudi zapusti bolnišnico. Kirurg po navadi vzame presadek iz zadnje stegenske mišice ali patelarnega ligamenta, zato na mestu, kjer je bil presadek odvzet, lahko pričakujemo določene težave.
Zelo smiselno se je na operativni poseg pripraviti – pomembno je okrepiti predvsem sprednjo stegensko mišico, saj v post-operativni fazi ta mišica najbolj atrofira (izgubi mišično maso). Primerna priprava vpliva tudi na uspeh rehabilitacije. Vadba za mišično moč pred operacijo je varna in ni kontraindicirana. Kljub poudarku na mišično moč sprednjih stegenskih mišic ne smemo pozabiti na meča in kolčne mišice.
OSGOOD-SCHLATTERJEV SINDROM
Osgood-Schlatterjev sindrom je stanje, ki povzroči bolečino in oteklino kolena na narastišču štiriglave mišice. Najpogosteje prizadene športno aktivne otroke, pogosteje fante, ki še niso zaključili faze rasti. Pogosto se pojavi izboklina pod pogačico.
Dejavniki tveganja za nastanek:
- Prenapetost sprednje stegenske mišice
- Skrajšanje sprednje stegenski mišice
- Mišično nesorazmerje
- Hitra rast
Ena izmed teorij pravi, da je vzrok Osgood-Schlatterjevega sindroma v nesorazmerju moči sprednjih stegenskih mišic napram zadnjim stegenskim mišicam. Povečana tenzija na sprednji strani stegna povzroči povečano silo na narastišče, kar vodi do bolečin in deformacije.
Druga teorija vidi vzrok v hitri rasti, kjer kosti rastejo hitreje kot se razvijajo mišice in kite, kar povzroči povečanje sile na narastišče sprednje stegenske mišice.
V fazi rehabilitacije moramo pridobiti ustrezno mišično raztegljivost sprednje stegenske mišice. Ocenimo mišična nesorazmerja in pri izvajanju vaj za mišično moč primerno krepimo vse mišice okrog sklepa. Zelo pomembno je, da nismo fokusirani samo na izvajanje vaj za sprednjo stegensko mišico.
Bolečina in oteklina načeloma izzvenita brez dolgoročnih posledic.
KAKO VAM LAHKO POMAGAMO V KINVITALU?
V primeru, da se tudi sami soočate z bolečinami v kolenu oziroma ste utrpeli eno od poškodb kolena, potem se lahko pri nas naročite na fizioterapevtsko in kineziološko obravnavo.
Z veseljem se najprej dogovorimo za pravo storitev na brezplačnem posvetu, nato pa začnemo z fizioterapijami in kineziološkimi vadbami, da koleno spet dobi svojo normalno funkcijo in bo gibanje znova potekalo brez bolečin.