Piše: Gašper Gričar, kineziolog
Pokanje ali drugi zvoki, ki jih včasih slišite v sklepih, kot so členki, kolena ali hrbtenica, so pogost pojav in se strokovno imenuje krepitacija sklepov. Večinoma je vzrok za zvoke, ki prihajajo iz sklepov, fiziološki in ne nekaj, kar nas bi moglo skrbeti. Vseeno pa je dobro vedeti, kaj pokanje povzroča, kakšne vrste zvokov poznamo in kdaj je pokanje patološko.
Kako lahko razdelimo pokanje v sklepih?
Namerno povzročeno pokanje ali sprostitev sklepa (npr. pokanje vratu, členkov, …)
Sprostitev sklepov je fiziološki pojav, ki je lahko slišen ali pa povsem neslišen. Prisoten je lahko pri vseh, tako pri osebah z zdravimi sklepi, kot tudi pri tistih s poškodovanimi. Ob sprostitvi sklepa pride do nenadne razlike v razmiku sklepnih površin. Sproščanje poveča razdaljo med sklepnimi površinami in ustvari zvok.
Zvok se pojavi, ko se s sklepno tekočino napolnjena sinovialna membrana v sklepih raztegne. Sprememba tlaka in volumna povzroči, da se iz plinov, ki so raztopljeni v tekočini, tvorijo mehurčki. Morda vam je kdaj že kdo rekel, da ne pokajte sklepov, saj jih s tem obrabljate. Informacija nima trde podlage.
Namerno povzročeno pokanje sklepov namreč ne povzroča artritisa, kar veliko ljudi še danes verjame. To so potrdile tudi številne znanstvene raziskave.
Samostojno pojavljanje zvokov
Poznamo veliko različnih vrst zvokov, ki se spontano pojavijo med artikulacijo sklepa:
Pokanje
Je najpogostejši zvok, ki prihaja iz sklepov in tudi najpogostejši med vsemi zvoki, ki se pojavljajo pri premikanju. Ta zvok ne indicira patološkega stanja oz. ni nevaren. Zvok naj bi nastal, ko se s sklepno tekočino napolnjena sinovialna membrana v sklepih raztegne zaradi nenadne spremembe položaja.
Posledična sprememba tlaka in volumna povzroči, da plini, ki so raztopljeni v tekočini, tvorijo mehurčke. Gibanje z manjšimi hitrostmi, pogosto ne bo povzročilo poka.
Drgnjenje, škripanje in škrtanje
Drgnjenja ali škrtanja, so lahko znak poškodovanega hrustanca ali vnetja tkiva. Ko se hrustanec obrabi, ni več gladek, ampak nastane groba površina. Lahko celo pride do popolne odstranitve hrustanca. V tem primeru se pokaže kost.
Drgnjenja ali škrtanja se pojavijo, ker se grobe površine hrustanca ali izpostavljeni deli kosti drgnejo drug ob drugega. Stanje se imenuje osteoartritis, zvoki pa so najpogostejši v kolenu in vratu. Stopnja degeneracije hrustanca ni tesno povezana s količino bolečine, ki jo pacient čuti.
Povezana je tudi s stanji kot so revmatoidni artritis, psoriatični artritis, juvenilni idiopatski artritis in protin (putika). V redkih primerih je škrtanje lahko posledica zloma; dva zlomljena drobca kosti, ki se drgneta skupaj, povzročata zvok. Močno bolečo krepitacijo mora pregledati fizioterapevt ali ortoped.
Če se domneva, da je vzrok za bolečine obrabljen hrustanec, mora biti pacient še naprej čim bolj aktiven. Hrustanec je namreč slabo preskrbljen s krvjo. Sestavljen je iz specializiranih celic, imenovanih hondrociti.
Ti hondrociti proizvajajo velike količine zunajceličnega matriksa, sestavljenega iz kolagenskih vlaken, proteoglikanskih in elastinskih vlaken. V hrustancu ni krvnih žil, ki bi hondrocite oskrbovale s hranili. Namesto tega hranila s procesom difuzije prehajajo skozi gosto vezivno tkivo, ki obdaja hrustanec (imenovano perihondrij), v jedro hrustanca. Zaradi pomanjkanja krvnih žil hrustanec raste in se obnavlja počasneje kot druga tkiva.
Nekaterim oblikam boleče krepitacije lahko pomaga vadba za moč, ki izboljša stabilnost sklepov. Potrebno se je izogibati gibanjem, ki povzročajo močno bolečino.
Tleskanje, škljocanje, ropotanje in klikanje
Tetive, ki se drgnejo po kosteh, tudi lahko povzročijo krepitacijo. Običajno se to zgodi šele, ko je tetiva močno vneta zaradi ponavljajočih se gibov, tako da bo verjetno prej prišlo do bolečine kot do zvokov. Pogosto se pojavi v Ahilovi tetivi – zlasti pri tekačih na dolge proge – ali v podlakti pri rekreativnih kajakaših.
Ovojnica tetive se razdraži in močno nabrekne, zasliši pa se škrtanje (tenosinovitis). To je zato, ker tetiva ne drsi gladko v ovojnici. Pogosto je potrebno zmanjšati količino aktivnosti oz. volumen, vendar je popoln počitek odsvetovan. Tovrstni zvoki se pogosto pojavljajo pri tendinitisu, burzitisu, motnjah temporomandibularnega sklepa in patelofemoralnem bolečinskem sindromu.
Včasih tleskanje povzroči premik kite čez kostne izbokline, ki se nato hitro vrne nazaj na svoje mesto. Tleskanje se običajno sliši v kolenu ob premiku iz sedečega v stoječi položaj, pri počepanju ali pri vzpenjanju po stopnicah. To se s staranjem dogaja vse pogosteje, zaradi povečanja togosti tetiv, kar povzroči bolj glasne zvoke, ko pridejo v stik s kostjo.
Ti škljocajoči zvoki so večinoma neboleči in niso znak poškodovanega tkiva. Včasih se tleskanje pojavlja tudi pri sklerodermi (sistemski sklerozi).
Kaj je še lahko povod za pokanje v sklepu?
Pokanje v sklepu je lahko tudi posledica prevelike togosti ali prevelike ohlapnosti sklepa. V tem primeru večina ljudi zmanjša pokanje z vadbo. Pri bolečih oblikah pokanja sklepov je prav tako smiselno izvajati vadbo.
Nestabilnost sklepa, ki povzroča preskakovanje ali izpah sklepa, lahko povzroči velike poškodbe sklepa in okoliških struktur, kar ima lahko trajne posledice. Cilj in oblika vadbe sta odvisna od vzroka pokanja. V primeru hipermobilnega sklepa je cilj sklep stabilizirati, v primeru hipomobilnega sklepa pa je cilj sklep narediti bolj gibljiv.
Je torej pokanje nevarno?
Pomembno je poudariti, da je v večini primerov pokanje sklepov neškodljivo in ni razlog za skrb. Če pokanje spremljajo bolečine, otekanje in veliki premiki ali če bistveno poslabša delovanje sklepov, pa se je dobro posvetovati s strokovnjakom.
Ta lahko oceni vaše stanje in ugotovi, ali so potrebne nadaljnje preiskave ali obravnava. Bistvo je, da so zvoki in bolečina veliko bolj verjeten znak težave, ki zahteva dodatni pregled, kot sami zvoki iz sklepa.
Kaj torej lahko naredimo sami?
Kot že omenjeno zgoraj, je gibanje zelo pomembno za dobro delovanje sklepov in hrustanca. Gibanje namreč nudi stimulus za prilagoditev tkiva na večje obremenitve oz. preprečuje slabšanje stanja sklepov. Zelo pomembno je sklepe redno razgibavati, kar dosežemo z aerobnimi gibanji (hoja, tek, plavanje, plezanje, lazenje, …) in vajami za moč ter gibljivost.
Poleg tega k ohranjanju dobrega stanja sklepov pripomore pridobitev oz. vzdrževanje ustrezne telesne mase. V primeru, da imate boleče pokanje v sklepih ali pa želite ohranjati oz. izboljšati funkcijo vaših sklepov vam svetujemo, da se prijavite na brezplačni uvodni posvet, kjer bomo našli pravo rešitev za vas.