Poškodba “prepone”
Piše: Uroš Kožar
Nogometaši velikokrat tožijo za bolečinami in poškodbo »prepone«, ki pa to sploh ni!
Bolečine v dimljah.
Bolečinam v predelu dimelj smo skozi čas nakako pripisali pogovorno ime poškodba »prepone«. V tem predelu namreč ni nobene preprone, ampak težave pod skupnim imenom označujemo kot bolečine v dimljah. Največkrat gre za natrganje mišic primikalk kolka (adduktorji) oziroma njihovih tetiv, ki jim sledijo poškodbe mišice upogibalke kolka (iliopsoas) in narastišča trebušnih mišic. Poškodbe adduktorjev so v nogometu resen problem, saj gre za eno najpogostejših poškodb, katere zdravljenje v kar tretjini primerov traja več kot mesec dni, stopnja ponovitve poškodbe pa je velika.
Mehanizem nastanka poškodbe
Adduktorji so mišice na notranji strani stegna, njihova primarna vloga je primikanje noge k drugi. Hkrati pa lahko zaradi ugodne pozicije med tekom, hojo in brcanjem pomaga pri upogibu kolka do srednje pozicije. Največje obremenitve se v teh mišicah dogajajo med hitrimi spremembami smeri in hitrimi gibi nog proti uporu. In ravno to so obremenitve, ki so pri nogometu zelo pogoste, med izvajanjem teh gibov pa pride do poškodb adduktorjev. Te so lahko posledica enkratnih nenadnih gibov (39%) ali kot posledica dolgotrajnih vsakodnevnih obremenitev (61%), prevladujejo pa poškodbe na strani dominantne noge. Malo (<20%) poškodb tega tipa je kontaktne narave oz posledica prekrška, kar je dober znak za možnost zmanjšanja pojavnosti poškodb. Kot smo že v uvodnem sestavku omenili, so to neugodne poškodbe, ki igralca ovirajo in v največ primerih kar onemogočijo igranje in treniranje za dalj časa. Raziskave razlik med igralnimi pozicijami in pojavnostjo bolečin v dimljah niso odkrili. Približno enako so ogroženi vsi, od vratarja pa vse do napadalca.
[/av_textblock]
[av_textblock size='' font_color='' color='' custom_class='' admin_preview_bg='']
Kaj lahko storimo?
Glede na to, da so poškodbe nekontakte narave, veliko! Velik dejavnik tveganja za poškodbe adduktorjev je prejšnja poškodba, zato mora vadba biti usmerjena v preventivo, v preprečitev nastanka težav z bolečinami v dimljah. Veliko bomo naredili že s tem, da v ogrevanje vključimo vajo ali dve, ki bosta opravili svojo vlogo ogrevanja in hkrati delovali preventivno na te mišice. Na koncu vadbene enote, v zaključku, pa nikakor ne smemo pozabiti tudi na gibljivost teh mišic.
Iz splošnih vsebin pa preidimo tudi k specifičnim! Nogomet je kompleksna igra in veliko je gibanja v različnih smereh, ustavljanja, pospeševanj in udarjanja žoge. Te vidike in sposobnosti treniramo skozi vadbo koordinacije in agilnosti. Za to se v praksi pogosto uporablja različne rekvizite kot so agilnostne lestve, stožci, količki itn. To so vse vsebine, s katerimi dobro razvijamo tudi mišice v kolčnem predelu – odmikalke (abduktorje) in primikalke (adduktorje). Seveda, če je izvedba pravilna in korektna! Glavni trener naj med takim treningom skrbi za realizacijo taktičnih zamisli, kondicijski trener pa mora pozorno bdeti nad pravilno izvedbo gibanja med ovirami v različnih smereh, z žogo ali brez. Namreč, le s pravilno izvedbo bomo krepili tarčne mišice, telo pa si bo le z velikim številom pravilnih ponovitev v gibalnem spominu ustvarilo ustrezne gibalne programe za avtomatizacijo gibanja.
Tako kot večino poškodb preobremenitvenega značaja, je tudi težave z bolečinami v dimljah najbolje in lažje preprečiti kot pa zdraviti. Zdravljenje je dolgotrajno in za nogometaš zato moreče. Če se bolečine v dimljah pojavijo, se je najprej potrebno posvetovati z zdravnikom, da diagnosticira težave in izključi hujše zaplete. Reabilitacija nato ne vsebuje samo počitka, ampak je sestavljena iz različnih vaj moči, gibljivosti in drugih dodatnih terapij. Sestavljena mora biti osebno, prilagojeno posamezniku in njegovi poškodbi.
