Primerno > zdravo?
Piše: Črt Korošec
Zdrava prehrana. Zdrava vadba, zdravo okolje, zdravo delovno mesto …
V kakšnem kontekstu sploh lahko neko živilo ali način prehranjevanja označimo z ‘zdravo’? Ravno tako vadbo, trening in vsa ostala obnašanja, predmete ter okolje.
Definicij in pojmovanj o tem, kaj je zdravje, je pač kar veliko. Pa vzemimo tokrat na vpogled tisti tipičen pogled na zdravje, s katerim se lahko tako na oko oziroma na hitro poistovetimo mi, zahodni ljudje. Z zahodni mislim na nas, ki smo navajeni predvsem REŠEVATI zdravstvene težave s pomočjo sodobne medicine in ne toliko SKRBETI za trenutno in dolgoročno zdravje.
Torej, naš ‘reševalen in neskrben’ pogled na zdravje lahko brez večjih težav pogoltne tole kratko in iskreno povedano površno pojmovanje zdravja:
Zdravje je odstotnost bolezni.
Tokrat se raje ne spuščajmo v korenito razmišljanje in argumentiranje, da je zdravje pač veliko več, kot le odsotnost bolezni. Izpostavimo le zavedanje, da je zdravje stanje človeka, ki je odvisno od mnogo dejavnikov. Toliko pravzaprav, da se ponižno zavedamo dejstva o našem trenutnem kolektivnem civilizacijskem vedenju glede zdravja, ki se glasi:
Vemo, da niti približno ne vemo vsega.
Torej, kako lahko potem tako suvereno neko živilo danes označimo za zdravo, jutri za nezdravo in pojutrišnjem spet za zdravo? Vadbo, okolje, karkoli.
*Vmesna opomba: Predvsem se je tukaj za vprašati, kje se v komunikaciji od raziskovalca do ušes povprečnega potrošnika zalomi do te mere, da se recimo čokolado strumno in z gotovostjo promovira kot čudež za srce, krvožilje in možgane. Velikokrat zaključke akademskih raziskav raziskovalci pospremijo z besedami kot so na primer ‘sklepamo’, ‘trend glede na naš vzorec nakazuje’, ‘raziskava s to in to metodo potrjujejo začetno hipotezo, vendar je potrebno nadaljnje raziskovanje za podrobnejše razumevanje’. Seveda se potem v medijih (tu je na mestu vprašanje, kje dejansko se zalomi) ‘sklepamo’ spremeni v ‘čudež narave’. In potem obvezno jemo temno čokolado vsak dan, da bomo zdravi. Jutri bodo pač to jajca na kokosovem maslu.*
Po opazovanju vidimo, da nekdo z lahkoto prebavlja stročnice, drugega zvija do onemoglosti. Kako sploh potem lahko stročnice označimo za zdrave ali nezdrave?
Pomembnost terminologije je spet povsem druga debata. Vendar do neke mere pač moramo priznati, ima vpliv na naše obnašanje, saj je navsezadnje terminologija del enega naših ključnih sporazumevanj – besed.
Ne bi torej raje besedo ZDRAVO menjali za PRIMERNO?
Primerna prehrana, primerna vadba, primerno okolje …
Zdravo? Primerno?
Res je, zopet ne vemo kaj je 100 % za nekoga primerno, vendar z besedo primerno podzavestno sprejmemo dejstvo, da vsi ljudje ne reagiramo enako na določeno živilo ali vadbo. Beseda ‘primerno’ nas avtomatično usmerja v bolj individualno razmišljanje ob svetovanju o prehrani in telesni aktivnosti.
S primernostjo bi se še vedno zavedali, da ne vemo vsega. Morda celo malo bolj. Morda bi primerna terminologija prinesla v wellness kulturo manj okorelega in površnega posploševanja ter prispevala k temeljitejšemu razmišljanju in raziskovanju slehernega posameznika o lastnem zdravju in zdravju družbe kot take.
Pridevnik ‘zdravo’ je tako močan, da se čokolada, svinjska mast, brokoli ali nekoč celo umetni konzervans posplošeno tretira kot zdravo, čez pet let pa nezdravo. Ljudje, ki niso strokovno podkovani na področju prehrane, bodo trenutno vsesplošno resnico v večini ponotranjili in jo spoštovali. Ne glede na individualne razlike.
Z uporabo pridevnika ‘primerno’ pa težko posplošimo neko početje na večinsko populacijo. Z uporabo tega pridevnika smo praktično prisiljeni razmisliti in pripisati, za koga je neka stvar primerna ali ne.
Zelje za nekoga, ki ga uživanje le-tega spravlja v strašne črevesne krče ni ne zdravo ne primerno.
In ravno zato težko zelje ali karkoli drugega označimo za zdravo. Lahko le razmišljamo o primernosti za določenega posameznika. Posledično bi se strokovnjak (zdravnik, kineziolog, trener …) v zdravje vsakega posameznika bolj posvetil, večje lastno zavedanje o nevednosti bi ga vzpodbudilo k vseživljenjskemu učenju, kvalitetnejšemu delu in večjemu prispevku k vsesplošnemu razvoju in bazi znanja.
Zdravje je predragoceno in za naše trenutno znanje prekompleksno, da bi ga obravnali površno. To ne velja le za strokovnjake, temveč za slehernega posameznika.
Iščimo raje primerno in ne zdravo, kajti primerno je v primerjavi z zdravim vseeno bolj pogljobljeno in usmerjeno v specifike posameznika, zatorej nam ponuja večjo možnost, da najdemo bolj zdravo, pardon, primerno dieto ali telesno aktivnost.