Smo kineziologi, vendar smo tudi deklice za vse.
Piše: Črt Korošec
Vsak od naše male ekipe bi na vprašanje: »Kaj si po poklicu oziroma kaj delaš?« lahko odgovoril z:
»Sem kineziolog, prodajalec, svetovalec, tajnica, hišnik, organizator, manager, idejni vodja, oglaševalec, trener, čistilka, telefonist … Ahhh, na kratko – primarno kineziolog, drugače pa deklica za vse.«
🙂
Primarno smo seveda kineziologi in trenerji, vendar vsaka odločitev ima tudi svojo ceno. Luksuz svobode in možnosti dela po naši volji pač plačamo z vso navlako, ki jo pritegne s seboj samostojna pot.
Vse se plača oziroma vse ima svojo ceno. Cena, ki jo mi plačujemo, je pač ta, da naš vsakdanjik ne predstavlja v celoti zgolj vodenja vadb in treningov ter sestavljanja priprav na delo v telovadnici. Ampak, to je cena, ki jo plačujemo prostovoljno. Cena, s katero smo bili seznanjeni že na samem začetku naše samostojne poti.
Da ne bo pomote, čeprav včasih nismo ravno pri volji predelati 30 – 50 mailov dnevno ali celo več in istočasno vleči sesalec po tleh, tako ceno v končni fazi plačujemo z entuziazmom in ne z odporom.
Ker vemo, zakaj delamo, kar delamo.
Zavedamo se, da celotna zbirka del in opravil, ki jih vsi skupaj opravljamo (čeprav se iz meseca v mesec izboljšujemo in glede na sposobnosti posameznika razdeljujemo delo in tako počasi vsak prevzema svoje malo področje v podjetju), predstavlja nevarnost, ki lahko ogrozi našo kvaliteto kineziološkega dela.
Težko si pač mojster na 10ih področjih, kajne? Zavedanje in sprejemanje je vedno prvi korak k reševanju izzivov. In tega izziva se že od samega začetka lotevamo z veliko mero odgovornosti, kajti maksimalno se trudimo, da naše delo trenerja in kineziologa v smislu kvalitete ne trpi.
Pa čeprav smo, preden stopimo pred vas vsako popoldne, najprej odposlali 53 mailov, se pripravili na vadbe, posesali, si parali živce ob dostavljenih le 200kg naročene opreme namesto 1900kg (ko je že praktično vse plačano), spisali ¾ novega članka, pregledovali račune, obiskali računovodstvo, se odpravili na banko, spisali tale sestavek in ga objavili na spletu. 😉
Poti in načinov, kako se organizacija, mala ali velika, obrne in deluje je skoraj toliko, kot je organizacij. Naša pot je trenutno pač taka. Radi se učimo na lastni koži. Taki pač smo. In učimo definitivno se.
Počasi, a vztrajno postajamo čedalje bolj organizirani, učimo se delitve nalog, vsak počasi prevzema svoje, a specifične odgovornosti.
Res se trudimo, da naše strokovno delo zaradi katerega tudi prihajate k nam, ne trpi zaradi naše široke palete obveznosti in skrbi. Še vedno nam je delo kineziologa in trenerja primarna stvar, zato se skušamo obrniti tako, da če že včasih ne znese in spodleti, da se to zgodi pri uporabi napačnega čistila za pomivanje tal in ne pri našem strokovnem pristopu do vas – vadečih. 😉
Želite izvedeti več o našem kineziološkem pristopu pri rekreativnih vadbah, terapevtskih vadbah in osebnih trenerstvih?
