Terapevtska obravnava že na vsakem vogalu
Piše: Črt Korošec
V kontekstu tempa črtanja obveznosti s seznama, zbiranjem popustov in hvalisanja o tem, koliko dela je bilo opravljenega, dandanes terapevtske vsebine niso le domena fizioterapevtov, kinezioterapevtov, kineziologov, psihoterapevtov in podobnih.
Terapija je dandanes že klepet s prijateljem.
Dzno, vem. Ne izničujem vrednosti izobraženih terapevtov, le čedalje večjo vrednost pripisujem običajnim dogodkom in osebam, ki imajo lahko terapevtski učinek. Žal je to dandanes že sproščen in ‘neproduktiven’ pogovor z razposajeno družbo.
Predstavljajmo si, kakšen kolosalen nivo terapije je potem celo sprehod s taistim prijateljem. Ali morda celo partija badmintona.
Ne ne, badminton je že premium storitev, ki ni za vsakega. Potrebna je posebna obutev, nogavice in tesno prilegajoča se športna sončna očala …
Po SSKJ sodeč je terapija namreč zdravljenje. Mar nima ob tako hudi prevalenci mentalno-telesnih motenj ter novo nastajajočih bolezni, ki so poleg ostalih dejavnikov posledica tudi (pre)hudega ‘produktivnega’ tempa sodobnega časa, običajno druženje ob sprehodu na bližnji kucelj že kar zdravilnega učinka?
Ogledalo samemu sebi
Ne razumite me napak, smisel teh besed ni vzvišen pogled na vse tiste, ki so ujeti v zanko ‘produktivizma’.
Ne, misel objavljam, ker mi postavlja prepotrebno ogledalo. Vsi skupaj smo v istem zosu, tudi mi, ki nam je promocija vitalnega življenjskega sloga kruh, hobi in poslanstvo.
Zavedajmo se plusov in minusov modernega življenja. Sprejmimo pluse in ne spreglejmo minusov. Prvi korak nevtralizacije minusov je pogumen pogled v ogledalo in samorefleksija.
Ta zapis je dvoje. Pogled v ogledalo in vzpodbuda vsem vam, da občasno storite enako.
