Piše: Jan Bedenk
Kaj vse vpliva na zvin gležnja?
Zvin gležnja velja za eno izmed najbolj pogostih mišično skeletnih poškodb na svetu, tako pri splošni populaciji kot pri športnikih. Okoli 40 % travmatskih poškodb gležnja se zgodi ravno med športno dejavnostjo (Vuurberg idr., 2018). Poznamo notranje in zunanje dejavnike tveganja, ki pomembno vplivajo na incidence zvina gležnja.
Notranji dejavniki tveganja za zvin gležnja (Vuurberg idr., 2018):
- zmanjšana dorzalna fleksija gležnja (gib, kjer prste na nogi povlečemo proti kolenu navzgor)
- zmanjšana moč mišic in koordinacija mišic stopala, gležnja, nog in bokov (zlasti dorzalnih fleksorjev in evertorjev)
- slabši rekacijski čas prej omenjenih evertorjev stopala (mišice, ki stopalo obračajo v smeri stran od telesa)
- zmanjšano občutenje za sklep in kje se sklep nahaja v prostoru
- povečan indeks telesne mase – ITM
- zmanjšana kardiorespiratorna vzdržljivost
- slabo ravnotežje (zlasti gležnja)
- ženski spol
- prejšnja poškodba
Zunanji dejavniki tveganja za zvin gležnja (Vuurberg idr., 2018):
- vrsta športa s katerim se ukvarjamo (odbojka, košarka, nogomet in hokej so športi z večjim tveganjem za zvin gležnja)
- podlaga na kateri se nahajamo
- obutev (neprimerna oziroma obrabljena obutev bo povečala možnost za zvin gležnja) – Tekaški copati so najpomembnejši del kos vaše tekaške opreme
Vir: https://www.painsolutionsqld.com.au/post/syndesmosis-sprains-beware-the-high-ankle-injury
Najpogostejši zvini gležnja so inverzijski zvini (cca. 85 %) (Bahr, 2014), kjer nam stopalo zvrne navznoter. Pogosto pa je prisotna tudi plantarna fleksija, kar pomeni, da poleg navznoter obrnjenega stopala, stopalo še visi s prsti proti tlom ali pa na prstih stojimo oziroma z drugimi besedami najpogosteje zvijemo gleženj pri doskokih in pristankih.
To pomeni, da so najpogosteje poškodovane strukture na zunanji (lateralni) strani gležnja, kjer lahko pride do pretiranega raztega, delne natrganine ali pa popolne raztrganine ligamentov.
Vir: https://www.researchgate.net/figure/nversion-of-the-ankle-is-the-main-mechanism-in-lateral-sprains_fig3_296330557
Ob zvinu gležnja bodimo pozorni na morebiten zlom
V redkejših primerih lahko pride do zlomov določenih kosti (kot npr: notranji in zunanji maleol (kostne izbokline na notranji in zunanji strani gležnja), skočnica in/ali petnica), rupture (raztrganine) tetiv določenih mišic (tibialis posterior, peroneus longus/brevis in ahilove tetive), izpaha gležnja in/ali poškodbo ligamentov na notranji strani gležnja.
Tako se po resnosti in številu poškodovanih struktur (lateralni) zvin gležnja tudi klasificira na več stopenj.
- stopnja 1 (delna ruptura prednjega talofibularnega ligamenta)
- stopnja 2 (popolna ruptura prednjega talofibularnega ligament)
- stopnja 3 (popolna ruptura prednjega talofibularnega in calcaneofibularnega ligamenta)
V večini primerov zvina gležnja pride zgolj do natega ali delne rupture ligamentov, zato tudi v večini primerov slikanje z rentgenom ni potrebno, vendar se to vseeno stori, da se ne bi slučajno spregledal (v zelo majhnem %) kakšen zlom in tudi, da dobi pacient občutek, da je dobil celostno obravnavo.
Pri identifikaciji zvina nam pomagajo tudi Ottawska pravila (mesta naštetih bolečin prikazana na spodnji sliki):
- pacient lahko opravi 4 korake (tudi šepanje šteje)
- bolečina je odsotna na mestu navikularne kosti
- bolečina je odsotna na mestu notranjega in zunanjega maleola (odrastka na strani gležnja)
- bolečina je odsotna na mestu 5. metatarzalne kosti (po dolžini mezinca)
Če vsa zgoraj našteta pravila držijo, lahko z visoko gotovostjo trdimo, da pri poškodbi ni prisoten noben zlom kosti.
Operacije so rezervirane le za hujše poškodbe in ljudi s kronično nestabilnim gležnjem, ki se ne odzivajo na temeljit vadbeno – fizioterapevtski pristop.
Kaj lahko storim, če sem si zvil gleženj?
Nenaden oziroma akutni zvin gležnja (trajanje krajše od 6-ih tednov) je zelo pogosta poškodba, ki se običajno pojavi v športni situaciji pri pristajanju in doskokih ali pa v normalnih okoliščinah zaradi neravne podlage, predmeta, ki ga nismo opazili in smo nanj stopili itd.
V primeru nenadnega zvina gležnja obstajata dve kratici, s katerimi si lahko pomagamo z rehabilitacijo zvina. PRICE in POLICE.
P = Protect (zavarovati). Ob zvinu gležnja je pomembno, da gleženj zavarujemo, to pomeni, da ga ne izpostavljamo več in ga zaščitimo pred nadaljnjo oziroma novo poškodbo.
R = Rest (počitek). Gležnju je treba dati čas za regeneracijo in postopno začeti z aktivnostmi in vajami. Pomembno pa je, da se čim prej spravimo nazaj na noge in v gibanje, saj je mobilnost proti imobilizaciji bolj učinkovita pri rehabilitaciji gležnja. Začnemo postopoma s hojo in ne pretiravamo, po treh dneh lahko začnemo že z vajami za ravnotežje (optimalno pa takrat, ko oteklina izgine).
I = Ice (led). Je priporočljiv na začetku zvina, predvsem za lajšanje bolečin in zmanjšanje otekline. Mraz povzroči zožitev žil, upočasni delovanja lokalnega metabolizma ter krvni pretok, kar posledično zmanjša oteklino. Ne uporabljamo pa ledu kot edino sredstvo za rehabilitiranje gležnja.
Veljavni so 3 načini hlajenja z ledom (led seveda zavijemo v kakšno brisačo ali prt, da ga ne izpostavljamo direktnemu kontaktu s kožo):
- 10 minut na gležnju, nato 10 minut premora. Ponavljamo na dve uri in vztrajamo vsaj dva dneva.
- 6 – 10 minut na gležnju, na vsaki dve uri in vztrajamo vsaj dva dneva.
- 20 minut na gležnju na vsaki dve uri za obdobje dveh dni.
C = compression (kompresija). Kompresijsko obvezo je smiselno narediti in jo imeti okoli gležnja dokler sama oteklina ne izgine. Pomagala bo ravno pri zmanjšanju same otekline in lahko nudi občutek malo večje stabilnosti in varnosti okoli gležnja.
E = Elevation (elevacija). Pri kontroliranju oziroma zmanjševanju otekline pomaga tudi elevacija noge ali vsaj gležnja, vsaj 30 cm nad nivojem srca. Podložimo si lahko z blazinami, stolom, vzglavniki itd. Predlagano je tudi, da se nogo elevira tudi čez noč.
Črke pri besedi POLICE so skoraj identične kot pri besedi PRICE, razlika je le pri črkah OL (POLICE) in R (PRICE).
OL – Optimal loading (optimalno obremenjevanje) je zamenjava za R – Rest (počitek), ker se spodbuja gibanje čim hitreje po samem zvinu gležnja v razbremenjenih okoliščinah (vaje, bazen, eliptikal, antigravitacijska tekalna steza, stacionarno kolo), saj počitek v absolutnem smislu vodi le v atrofijo mišic in se tako opravi več škode kot koristi.
Po dnevu ali dveh, ko smo s pristopom PRICE poskrbeli predvsem za omejitev otekline, se lotimo omenjenega postopnega obremenjevanja. V članku na spodnji povezavi si lahko ogledate (video prikazi) vaje, ki so primerne za različne faze po zvinu gležnja.
Kaj pa protibolečinske tablete, trakovi in opornice?
Če so bolečine res hude, je protibolečinske tablete smiselno vzeti. Če bolečine niso prehude, je morda s tabletami bolje počakati, saj lahko zavirajo naraven proces celjenja gležnja. Prav tako je pri jemanju tablet potrebno biti pozoren na kontraindikacije in morebitne alergijske reakcije.
Uporaba bandaž, trakov in opornic je individualna odločitev vsakega pacienta (gledano z vidika cene/koristi se bolj priporoča opornica). Cilj je, da se ga opusti prej kot v 6-ih mesecih. Fizični delavci in ljudje, ki pri delu veliko prehodijo, se predlaga nošenje opornice, da se lahko čim hitreje vrnejo k delu. V primeru športnikov se opornica svetuje le, če je že prej doživel športnik tako poškodbo. Če si je gleženj zvil prvič, je opornica odsvetovana.
Kakšne so posledice akutnega zvina gležnja (Hadžić, 2020):
- 54 % poškodovancev ima posledice
- 20 % ima poškodbo sklepnega hrustanca
- razvoj kronično nestabilnega gležnja
- zvračanje oz. “klecanje” gležnja
- večja možnost ponovnega zvina
Kako lahko prepoznam kronično nestabilen gleženj?
Simptomi kronično nestabilnega gležnja (KNG):
- občutek nestabilnosti gležnja
- pogosto zvračanje gležnja
- ponovni zvini
- vztrajajoča šibkost mišic in ligamentov okoli gležnja
- bolečina med aktivnostjo
Obstajata 2 dejavnika, ki razlagata KNG:
Mehanska nestabilnost sklepa je posledica ohlapnosti ligamentarnih struktur, spremenjena artrokinematika sklepa (premikanje sklepnih površin) in degenerativnih sprememb sklepa.
Dinamična nestabilnost sklepa je posledica spremenjenega nevro-mišičnega nadzora, izgube jakosti obdajajočih mišic in slabe kontrole telesne drže.
Do 70 % akutnih zvinov lahko vodi v kronično nestabilen gleženj, kronično nestabilen gleženj pa lahko pripomore k hitrejšemu pojavu osteoartritisa v sklepu.
Vadbena terapija je ključna strategija za rehabilitacijo akutno in kronično zvitega gležnja in je pomembno, da je izvedena pod nadzorom strokovnjaka (kineziologa, fizioterapevta).
O avtorju
Jan Bedenk je diplomant športne vzgoje ter študent kineziologije na magistrski stopnji Fakultete za šport, z zanimanjem za vadbeno rehabilitacijo poškodb ter za treniranje splošne in športne populacije. Odkar je leta 2017 pridobil naziv osebnega trenerja, se je njegova pot usmerila v izboljšanje gibanja in reševanje gibalnih težav preko vadbe. Pred univerzitetno in poklicno potjo pa je več kot 10 let tekmovalno treniral tenis in bil že od malih nog zelo telesno dejaven.
