Piše: Miloš Topić
Pri izvajanju počepov ti res lahko uide … Koleno čez prste.
Na to seveda vpliva anatomija posameznika. Ampak da bi razumeli, zakaj do tega sme priti, je potrebno poudariti, da ne poznamo samo ene oblike počepa, ki bi bila pravilna za vso populacijo.
Se pravi, počep se lahko izvaja s široko, srednjo ali ozko postavitvijo nog, kot tudi v različnih globinah – četrtinski počep, pol počep in globok počep. Za različne oblike počepov je predvsem odgovorna anatomija našega telesa (kot je razvidno na spodnji sliki), ki nam zlasti narekuje, kako široko postavitev nog bomo imeli pri izvedbi, da bomo gib čutili čim bolj naravno, in ali bo koleno ušlo čez prste ali ne.
Katere so anatomske lastnosti, ki vplivajo na počep?
Osredotočimo se na dolžino stegnenice in njeno artikulacijo z medenico (kolčni sklep). Seveda ne gre zanemarjati ostalih sklepov spodnjih okončin in njihovega pomena za gibanje, vendar dolžina stegnenice in oblika kolčnega sklepa igrata veliko vlogo pri postavitvi in izvedbi giba. Na vpliv kolčnega sklepa pri počepu gledamo z vidika globine sklepne jamice, kota, pod katerim glava stegnenice artikulira s sklepno jamico, in z vidika rotacije stegnenice. Sama dolžina stegnenice v sosledju s prej omenjenimi lastnostmi narekuje, kako daleč bo potovalo koleno – daljša kot je stegnenica, dlje bo potovalo koleno naprej.
Foto: https://www.pinterest.com/pin/498140408777288651/?autologin=true
Kako te lastnosti vplivajo na počep?
V primeru manjšega kota artikulacije sklepne glave s sklepno jamico, ki je posledično globlja, bo oseba primorana izvesti globok počep s širšo postavitvijo nog in rahlo zunanjo rotacijo stegnenice. Pri tem so strižne sile na koleno manjše in kompresijske sile večje, ker je v takšni postavitvi nog pot kolena naprej krajša.
Oseba, ki bi s takšno anatomijo kolka poskušala narediti počep v ožjem stavu, bi naletela na anatomsko blokado v kolku, ki bi onemogočala nadaljevanje giba v globino. Telo bi posledično kompenziralo gib z ukrivljanjem ledvenega dela hrbtenice in prevešanjem medenice nazaj, da bi doseglo optimalno globino. Vredno je opomniti, da je taka izvedba lahko zelo neprijetna in boleča.
V nasprotnem primeru, kjer je kot artikulacije sklepne glave s sklepno jamico večji, bo izvedba počepa potekala v ožjem stavu in z blago notranjo rotacijo stegnenice oz. s stopali naravnost. Pri tem počepu so strižne sile na koleno večje in kompresijske manjše, saj koleno potuje bistveno dlje kot pri širokem počepu.
Tudi tukaj bi oseba naletela na anatomske blokade in na neprijetno in bolečo izvedbo, če bi poskušala z nasprotno izvedbo počepa. Ne glede na to, da pri ozkem počepu potujejo kolena dlje kot pri širokem, to ne pomeni, da bodo kolena pogledala čez prste. V vsakem primeru bodo pri globokem počepu potovala naprej, ali bodo prešla prste ali ne, je odvisno od dolžine stegnenice ter od mobilnosti v gležnju in kolku.
Kaj to pomeni za moja kolena?
Zdaj ko smo zajeli iz reke potok in obdelali del anatomije ter mehanike počepa, se lahko končno dotaknem mita, ki kroži naokoli že dolgo. Ne! Kolena ti ne bodo »eksplodirala«, kot radi rečejo, če preidejo čez prste. Res je, da so sile na sklepno ovojnico in patelarni tendon velike, vendar če imaš stopala trdno na tleh in stabilna kolena, ni potrebe za strah, tudi če rahlo pokukajo čez prste.
V primeru dviganja pet od tal, »plešočih/nestabilnih« kolen, ki poleg tega tudi prehajajo čez prste, pa imamo razlog za preplah in obisk strokovnjaka, ki nam bo znal pomagati pri težavi. Zato brez strahu, če si eden izmed tistih, ki mu uhaja. To je oblika uhajanja, ki je in bo družbeno sprejemljiva, tudi ko družbeno nesprejemljivo uhajanje zate postane sprejemljivo. 🙂
O avtorju
Miloš Topić je študent drugega letnika fizioterapije. Poleg študija se je v letošnjem letu udeležil našega mentorskega tečaja terapevtske vadbe in do sedaj pridobljeno znanje z veseljem prenaša na druge ter jih osvešča o pomembnosti gibanja in pravilnega izvajanja vadbe.
