Zdravje ni 33ml vode/kg telesne teže na dan!
Piše: Črt Korošec
Zdravje ni hrana, ki preprečuje raka. Ni slepo ogibanje hrani, ki povzroča raka.
Ni ta in ona vadba, ki ravno v 3 serijah po 50 sekund ob optimalnih pogojih povzroča izgubo odvečnega maščevja. Ni slepo pretiravanje in vadba do onemoglosti.
Ni veganstvo. Ni vsejedstvo.
Ni spanje v točnih intervalih po 8 ur. Ni poležavanje in dremanje, kadar se nam zahoče.
In ni 33ml vode na kilogram telesne teže na dan.
Redkokdaj je kaj povsem črno-belo v življenju in pri zdravju ni nič drugače. Mislimo, da s spremembo ene same spremenljivke v življenju, kot je velikokrat odločitev za sledenje določeni dieti, lahko ustvarjamo čudeže. Žal ni tako zelo enostavno in izpostaviti gre, da je zdravje posledica stotine dejavnikov, od katerih je način prehranjevanja le ena izmed spremenljivk.
SKRATKA, ZDRAVJE NI ČRNO-BELA SLIKA!
“Z glavo skozi zid”
Izmislimo si na primer Primoža, ki hoče zaživeti bolj polno in vitalno življenje. Odloči se znebiti odvečnih 20 kilogramov. Prebira in posluša nasvete in se v svoji prehrani odloči povsem izločiti življenjsko stalnico njegovega jedilnika – meso. Primož tako z muko zdrži cel prvi teden brez mesa, saj za zdravje je pač vredno potrpeti.
Vendar se po enem tednu zvečer pred spanjem že težko umiri, saj je zaradi radikalne spremembe občutek lakote vsak večer že skoraj neznosen. Pozno zaspi in se ponoči zbuja. Zjutraj se zbudi neprespan in utrujen. V službo, ki je že sama po sebi stresna, se počuti še slabše kot poprej.
Izpostavljen je namreč dodatnemu stresu, ki je posledica občutne spremembe apetita ter posledično borbe samim s seboj. Do sedaj je bil navajen biti po obroku vsaj 5 ur pošteno sit, a ker je bila sprememba prehitra in radikalna, se še ni uspel prilagoditi na manjko mesa in hkrati le-tega zaenkrat še ne zna nadomestiti s preostalimi živili, ki bi na zadosten način prispevala k občutku sitosti. V službi mu popušča zbranost, postaja razdražljiv in iz dneva v dan je manj produktiven.
Iz dneva v dan je več in več stresa, ki je vsota stresa povezanega s samo spremembo prehranskega režima in nato čedalje večjega stresa v službi. V podobnem trendu se v naslednjem mesecu, dveh, treh, zgodba nadaljuje. Nekateri nesrečneži zaradi pretiranih sprememb doživijo celo tako močan stresen odziv in spremenjena hormonska razmerja, da posamezniki kljub dodatni telovadbi in resnično bolj kvalitetni prehrani enostavno ne izgubljajo kilogramov.
*O pomembnosti primerno zastavljenih načrtov pri osebnih spremembah kot je sprememba prehranjevalnega režima, smo konkretneje pisali v članku – Prehrana naj ne bo raketna znanost.
Zdravje je upoštevanje telesnih, duševnih in intelektualnih, predvsem individualnih potreb. Prevečkrat se obesimo le na redukcionistično popravilo škode, namesto da bi se lotili problema celostno. V današnjem hitrem svetu, kjer šteje le pristop na vse ali nič se tako pretirano fokusiramo na en sam aspekt našega življenja in ga želimo z agresivnostjo obrniti povsem na glavo. S takim agresivnim in ozkoglednim fokusom pa žal pozabimo ne ostala področja in ko imamo občutek, da dosegamo zmago na eni fronti, istočasno in celo nevede izgubljamo na preostalih frontah.
Zdravje in igra?
Ne pozabimo, zdravje je tudi veselje. Zdravje je močno takrat, ko se človek lahko na dnevni ravni sprosti in igra.
Igra je namreč umetno postavljen izziv, ki ima sebi lastna pravila in so postavljena le zato, da služijo tvorbi ne prelahkega in ne pretežkega izziva. Izziv mora biti ravno pravi.
In glavni smisel igre je uživanje v reševanju zastavljenih izzivov.
Torej, izboljšanje vitalnosti našega življenja je ravno tako nek naš osebni, lastno postavljen izziv. Poskrbeti moramo, da izziv ni prelahek, kajti tako je igre prehitro konec in od nje ne odnesemo veliko izkušenj in veselja.
Ne sme pa biti pretežak, tako kot v zgoraj opisanem primeru Janeza in sladkarij. Janez v izzivu ni nič kaj užival, saj je bil izziv zanj pretežak. Enostavno je bil preveč zasvojen s sladkarijami in morda mu je primanjkovalo karakternih značilnosti, ki bi podpirale tako hud izziv.
In ko je izziv pretežak in ga nismo sposobni v zglednem času rešiti, nam pred rešitvijo izziva zmanjka volje in motivacije ter tako izziv, čeprav plemenit, opustimo. Kar je še huje, vmes lahko celo doživimo telesno ali duševno travmo, ki nam je sproti še dodatno škodovala.
Nauk?
Ja, poišči si pomoč, poslušaj strokovnjake in tiste z več izkušnjami. Vzemi od njih kar lahko, vendar ob uporabi le-tega obvezno poslušaj samega sebe in začuti, ali je zastavljen izziv pretežak, prelahek ali ravno pravi?
Predvsem pa poskusi tudi uživati v samem procesu sprememb! Loti se sprememb prehranjevalnih navad in telesne aktivnosti tako, da od samega začetka uživaš v samem procesu, kajti tako boš lažje dosegal zadane cilje in si nato postavil nove, še drznejše.
Da ne bo pomote, užitek ne enačimo le z občutki, ki jih doživljamo v zabaviščnem parku, na plaži ob morju, ob čitanju dobre knjige ali za krožnikom vrhunskih dobrot. Užitek je že občutek suverenosti in samodiscipline ob zastavljanju oprijemljivih ciljev in predvsem doseganju le-teh. Saj poznate tisti občutek, ko se dan bliža koncu, vi pa veste, da ste v dnevu storili nekaj zase. Nekaj koristnega.
