Izpostavljeno

Fibromialgija: z gibanjem nad bolečino

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje
Izpostavljeno

Kineziotaping – kako pravilno uporabiti kineziološke trakove?

Izpah rame: ključne informacije in kako poteka rehabilitacija
Izpostavljeno

Sindrom zamrznjene rame

Utesnitveni sindrom rame
Izpostavljeno

Sindrom karpalnega kanala

Sindrom torakalnega izhoda: zoprni povzročitelj mravljinčenja in bolečin v roki
Izpostavljeno

Kaj je išias in 4 uporabni nasveti za odpravo

Kako za vedno odpraviti bolečine v križu
Izpostavljeno

Kolki: nasveti in vaje za odpravljanje bolečin

Poškodovan labrum kolka – kako ukrepati?
Izpostavljeno

Rehabilitacija po rekonstrukciji ACL

Endoproteza kolena: ko novo koleno pomeni novo življenje
Izpostavljeno

Ahilarna tendinopatija – vnetje ahilove tetive

Zlom gležnja: po korakih do okrevanja
Izpostavljeno

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

Gibalna terapija
Gibalna terapija je usmerjena terapevtska vadba, ki temelji na natančni...
Zapestni sklep in je pogosto prizadet zaradi sindroma karpalnega kanala, tendinopatij in preobremenitvenih sindromov. Rehabilitacija vključuje zmanjšanje perinevralne kompresije, izboljšanje nevromišične kontrole in po potrebi uporabo opornic ter manualnih tehnik za povrnitev funkcionalnosti roke.


Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi pritiska na mediani živec v zapestnem kanalu. Ponavljajoči se gibi zapestja, dolgotrajno delo z računalniško miško ali vibracijskim orodjem ter vnetni procesi lahko povzročijo oteklino in utesnitev živca, kar vodi do bolečin in mravljinčenja v prstih.
Mravljinčenje ali odrevenelost v palcu, kazalcu in sredincu
Bolečina v zapestju, ki se lahko širi proti podlakti
Slabost prijema in težave pri držanju predmetov
Nočno zbujanje zaradi bolečine ali otrplosti roke
Poslabšanje simptomov pri dolgotrajni uporabi rok (tipkanje, vožnja)
V zgodnjih fazah pomaga prilagoditev delovnega okolja in uporaba opornice za razbremenitev zapestja. Protivnetna zdravila in hlajenje lahko zmanjšajo oteklino in bolečino. Raztezne in krepilne vaje za zapestje izboljšajo gibljivost in zmanjšajo simptome. V napredovalih primerih se uporabljajo kortikosteroidne injekcije ali kirurški poseg za sprostitev živca. Pravočasna obravnava preprečuje trajne poškodbe živca.
Pravilna ergonomija pri delu z računalnikom ali orodji zmanjša tveganje za sindrom karpalnega kanala. Redni odmori in vaje za raztezanje zapestja pomagajo pri ohranjanju gibljivosti. Izogibanje ponavljajočim se gibom brez zadostnega počitka zmanjšuje obremenitev na zapestni kanal. Večja moč mišic zapestja lahko varuje pred preobremenitvijo.
Kronične bolečine v zapestju so lahko posledica preobremenitvenih poškodb, degenerativnih sprememb ali nezadostno saniranih akutnih poškodb. Najpogosteje jih povzročajo tendinopatije, artritis, nestabilnost zapestnih kosti ali sindromi utesnitve živcev. Pogosta je pri športnikih, delavcih z ročnim delom in ljudeh, ki veliko uporabljajo računalnik.
Fizioterapija s prilagojenimi vajami za krepitev in stabilizacijo zapestja je ključna pri zmanjševanju bolečin. Protivnetna zdravila in hlajenje pomagajo pri zmanjšanju vnetja. Prilagoditev delovnih in športnih aktivnosti zmanjša ponavljajoče se obremenitve. Pri hujših primerih se uporabljajo injekcije ali kirurški posegi za korekcijo strukturalnih nepravilnosti.
Ohranjanje pravilne tehnike gibanja in ergonomije pri delu zmanjšuje tveganje za kronične bolečine v zapestju. Redno izvajanje vaj za gibljivost in krepitev zapestnih mišic povečuje stabilnost sklepa. Pravilna uporaba opornic pri športnih aktivnostih ali dolgotrajnem delu zmanjšuje obremenitev sklepov.


Izpostavljeno

Teniški komolec: ko vsakdanji gibi postanejo izziv

Sindrom karpalnega kanala