Izpostavljeno

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

Fibromialgija: z gibanjem nad bolečino
Izpostavljeno

Kineziotaping – kako pravilno uporabiti kineziološke trakove?

Izpah rame: ključne informacije in kako poteka rehabilitacija
Izpostavljeno

Utesnitveni sindrom rame

Sindrom zamrznjene rame
Izpostavljeno

Sindrom karpalnega kanala

Sindrom torakalnega izhoda: zoprni povzročitelj mravljinčenja in bolečin v roki
Izpostavljeno

Kaj je išias in 4 uporabni nasveti za odpravo

Kako za vedno odpraviti bolečine v križu
Izpostavljeno

Poškodovan labrum kolka – kako ukrepati?

Kolki: nasveti in vaje za odpravljanje bolečin
Izpostavljeno

Rehabilitacija po rekonstrukciji ACL

Endoproteza kolena: ko novo koleno pomeni novo življenje
Izpostavljeno

Ahilarna tendinopatija – vnetje ahilove tetive

Zlom gležnja: po korakih do okrevanja
Izpostavljeno

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

Gibalna terapija
Gibalna terapija je usmerjena terapevtska vadba, ki temelji na natančni...
Mišično-tetivni sistem je ključna sestavina mišično-skeletnega sistema, ki omogoča gibanje in stabilizacijo telesa. Mišice so sestavljene iz mišičnih vlaken, ki se krčijo in sproščajo, medtem ko so kite močne vezivne strukture, ki povezujejo mišice s kostmi in prenašajo sile za izvedbo gibov. Mišice zagotavljajo moč in nadzor nad gibi, kite pa absorbirajo obremenitve in omogočajo prenos energije.
Zaradi ponavljajočih se gibov, prekomerne obremenitve ali nenadnih gibov lahko pride do poškodb, kot so nategi, natrganja, tendinopatije ali celo popolne rupture.
Pravilna skrb za mišice in tetive z redno vadbo, pravilnim raztezanjem in postopnim povečevanjem obremenitev pomaga preprečevati poškodbe in ohranja optimalno funkcionalnost telesa.


Tendinopatija je kronična degenerativna sprememba tetive, ki nastane zaradi ponavljajočih se mikro poškodb in prekomerne obremenitve. Najpogosteje prizadene Ahilovo tetivo, patelarno tetivo in kite rotatorne manšete. Stanje lahko postane kronično, če ni ustrezno zdravljeno.
Zdravljenje temelji na zmanjšanju obremenitve in postopnem uvajanju specifičnih vaj za krepitev mišic in tetiv. Ekscentrične vaje so ključnega pomena za obnovitev funkcije in preprečevanje ponovitve težav. Uporaba fizioterapevtskih metod, kot so terapija z udarnimi valovi ali ultrazvok, lahko zmanjša bolečino in pospeši celjenje. Nesteroidna protivnetna zdravila se lahko uporabljajo za kratkotrajno lajšanje bolečin. V hujših primerih je potrebna dolgotrajna rehabilitacija ali kirurški poseg.
Pomembno je postopno povečevanje intenzivnosti vadbe in obremenitve, da se tetive prilagodijo. Redno izvajanje vaj za krepitev mišic zmanjša tveganje za preobremenitev tetiv. Pravilna tehnika gibanja in uporaba ustrezne obutve sta ključni za preprečevanje poškodb.
Nateg mišice se pojavi zaradi nenadnega prekomernega raztezanja mišičnih vlaken. Najpogosteje se pojavlja pri športnih aktivnostih z nenadnimi spremembami smeri gibanja. Stopnja poškodbe sega od blagega natega do delne rupture mišičnih vlaken.
Takojšnje hlajenje zmanjša oteklino in bolečino. Po akutni fazi je pomembna postopna uvedba razteznih in krepilnih vaj. Protibolečinska sredstva lahko pomagajo pri simptomih, vendar ne pospešijo celjenja. Rehabilitacija mora biti skrbno načrtovana, da preprečimo ponovne poškodbe. Pri hujših poškodbah je priporočljivo obiskati fizioterapevta.
Ogrevanje pred vadbo zmanjša tveganje za mišične poškodbe. Postopno stopnjevanje intenzivnosti vadbe omogoča prilagajanje mišic na obremenitve. Redno raztezanje in zadostna hidracija zmanjšujeta možnost poškodb.


Mišični spazem je nenadna in nehotena kontrakcija mišice, ki povzroči bolečino in začasno omejeno gibljivost. Najpogosteje nastane zaradi dehidracije, pomanjkanja elektrolitov ali preobremenitve. Spazmi so pogostejši ponoči ali po intenzivni telesni aktivnosti.
Nežno raztezanje prizadete mišice lahko sprosti spazem. Toplota in masaža lahko zmanjšata mišično napetost. Zadosten vnos tekočine in elektrolitov pomaga pri preprečevanju ponavljajočih se spazmov. Če se spazmi pogosto pojavljajo, je treba preveriti pomanjkanje mineralov, kot sta magnezij in kalij. V hudih primerih lahko pomaga fizioterapevtska obravnava.
Redna hidracija in uravnotežen vnos elektrolitov sta ključna za preprečevanje spazmov. Redno raztezanje in aktivno gibanje pomagata pri ohranjanju prožnosti mišic. Pomembna je tudi pravilna prehrana z zadostnim vnosom magnezija, kalcija in kalija. Pravilno stopnjevanje intenzivnosti vadbe ter izogibanje ponavljajočim statičnim držam delujeta varovalno.
Natrgana mišica je hujša oblika natega, pri kateri pride do delne pretrganosti mišičnih vlaken. Poškodba se pojavi pri nenadnih, eksplozivnih gibih ali pri preobremenitvi utrujene mišice. Brez ustreznega zdravljenja lahko poškodba vodi v kronično oslabelost mišice.
Poškodovano mišico je treba takoj imobilizirati in hladiti. V zgodnji fazi je priporočljivo počivanje in uporaba kompresijskih povojev. Po akutni fazi je ključna postopna rehabilitacija z vajami za krepitev in raztezanje. Fizioterapija je pogosto potrebna za obnovitev funkcije mišice. V hujših primerih je lahko potrebna operacija.
Postopno stopnjevanje intenzivnosti vadbe pomaga zmanjšati tveganje za natrgane mišice. Redno raztezanje in krepitev mišic izboljšujeta njihovo odpornost na poškodbe. Pomembna je tudi ustrezna regeneracija med treningi.


Ruptura tetive je popolna pretrganost tetive, ki povezuje mišico s kostjo. Do nje pride zaradi nenadnih silovitih gibov, dolgotrajne preobremenitve ali degenerativnih sprememb. Najpogosteje so prizadete Ahilova tetiva, patelarni ligament in tetive rotatorne manšete.
Pri manjših rupturah se lahko uporabi konservativno zdravljenje z imobilizacijo in fizioterapijo. Pri popolni rupturi je pogosto potrebna operacija za ponovno pritrditev tetive. Po posegu sledi večmesečna rehabilitacija z vajami za moč in mobilnost. Fizikalna terapija lahko pospeši regeneracijo in obnovo funkcije. Pravilna obremenitev in postopna vrnitev k aktivnosti sta ključni za uspešno okrevanje.
Redna krepitev mišic in tetiv zmanjšuje tveganje za rupture. Postopno povečevanje intenzivnosti obremenitev preprečuje preobremenitev tetiv. Pravilna tehnika gibanja in nošenje ustrezne obutve sta pomembna dejavnika pri preprečevanju poškodb.
Ruptura Ahilove tetive je ena najpogostejših in najtežjih poškodb tetiv pri športnikih. Najpogosteje se pojavi pri nenadnih spremembah gibanja ali pri eksplozivnih skokih. Poškodba pogosto zahteva kirurško zdravljenje in dolgotrajno rehabilitacijo.
Takojšnje imobiliziranje stopala in hlajenje zmanjšata oteklino in bolečino. Manjše rupture se lahko zdravijo konzervativno z imobilizacijo in postopno fizioterapijo. V večini primerov je potrebna operacija za ponovno povezavo tetive. Po operaciji sledi dolgotrajna rehabilitacija, ki vključuje postopno obremenitev in krepitev mišic. Celoten čas okrevanja traja od 6 do 12 mesecev.
Redno izvajanje razteznih in krepilnih vaj za mečne mišice zmanjša tveganje za rupturo Ahilove tetive. Postopno povečevanje intenzivnosti vadbe preprečuje nenadne preobremenitve. Uporaba ustrezne obutve in skrb za pravilno tehniko gibanja sta ključna pri preprečevanju poškodb.


Izpostavljeno

Ahilarna tendinopatija – vnetje ahilove tetive

Izravnana ledvena lordoza – ko hrbtenica izgubi svoje naravne krivine