Izpostavljeno

    Trening za moč v telovadnici

    Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

    Že vrabci čivkajo, da ima vadba za moč oz. vadba...
    Bolečine v vratu in ramenih pri fibromialgiji

    Fibromialgija: z gibanjem nad bolečino

    Fibromialgija je pogosto spregledana in napačno razumljena bolezen. Zanjo so...

    Izpostavljeno

    Kineziološki trakovi

    Kineziotaping – kako pravilno uporabiti kineziološke trakove?

    Kineziotaping s pomočjo elastičnih trakov podpira okrevanje, lajša bolečine in...
    Izpah rame

    Izpah rame: ključne informacije in kako poteka rehabilitacija

    Do izpaha rame pride, ko se glavica nadlahtnice premakne iz...

    Izpostavljeno

    bolečine v rami

    Utesnitveni sindrom rame

    Utesnitveni sindrom rame sodi med najpogostejša bolečinska stanja v ramenskem...
    Supraspinatus

    Sindrom zamrznjene rame

    Zamrznjena rama je stanje zmanjšane gibljivosti in bolečine v ramenskem...

    Izpostavljeno

    Bolečina v vratu in roki

    Sindrom torakalnega izhoda: zoprni povzročitelj mravljinčenja in bolečin v roki

    V tem članku vam predstavimo manj poznani sindrom torakalnega izhoda...
    Bolečina v zapestju

    Sindrom karpalnega kanala

    ​Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi pritiska na mediani živec v...

    Izpostavljeno

    Obraba kolka

    Išias – zakaj nastane, kako ga prepoznati in uspešno odpraviti

    Išias ali ishiadične bolečine so verjetno najbolj znane bolečine, ki...
    Kineziološka vadba in bolečine

    Kako za vedno odpraviti bolečine v križu

    V tem članku bomo razbili najpogostejše mite o bolečinah v...

    Izpostavljeno

    Bolečina v kolku

    Poškodovan labrum kolka – kako ukrepati?

    Do poškodbe labruma kolka običajno pride zaradi več razlogov. Glavni...
    Kolki

    Kolki: nasveti in vaje za odpravljanje bolečin

    Včasih so težave s kolki zelo očitne - bolečine so...

    Izpostavljeno

    Osgood-Schlatter

    Endoproteza kolena: ko novo koleno pomeni novo življenje

    Totalna endoproteza kolena (TEP) – zapleten izraz za operacijo, ki...
    Opornica za koleno

    Rehabilitacija po rekonstrukciji ACL

    Če vas je doletela poškodba križne vezi, si zelo verjetno...

    Izpostavljeno

    Noga v mavcu

    Zlom gležnja: po korakih do okrevanja

    Zlom gležnja nastane, ko pride do zloma ene ali več...
    ahilarna tendinopatija

    Ahilarna tendinopatija – vnetje ahilove tetive

    Ahilarna tendinopatija je pogosta težava pri tekačih, ki se kaže...
  • Izpostavljeno

    Trening za moč v telovadnici

    Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

    Že vrabci čivkajo, da ima vadba za moč oz. vadba...
    Fizioterapija

    Gibalna terapija

    Gibalna terapija je usmerjena terapevtska vadba, ki temelji na natančni...

Išias – zakaj nastane, kako ga prepoznati in uspešno odpraviti

Obraba kolka
Išias ali ishiadične bolečine so verjetno najbolj znane bolečine, ki jih povezujemo s hrbtom. Zanje so značilne bolečine, ki potekajo po zadnji strani noge, pogosto skupaj z mravljinčenjem in občutkom šibkosti v nogi. Danes jim bomo namenili nekaj besed kaj išias je in zakaj toliko ljudi trpi za temi bolečinami. Z dobrim razumevanjem stanja boste vedeli, kaj je vzrok išiasa, ali je nevaren, ali morda potrebujete operacijo, ter najpomembnejše - kako išias premagati.

Kaj je išias?

Kaj torej je išias? Pogosto ga opisujemo kot sevajočo bolečino v predelu ledvene hrbtenice, globoko v predelu zadnjice in po nogi navzdol. Bolečino lahko spremljata mravljinčenje in občutek omrtvelosti. Simptome išiasa povzroča draženje išiadičnega živca, od mesta draženja pa je odvisno, kje občutimo znake utesnitve.

Ishiadični živec ali ‘sciatic nerve’ je najdaljši in najdebelejši živec v našem telesu. Poteka vse od četrtega ledvenega vretenca (L4) do križnih vretenc (S3). Več manjših živčnih snopov se v področju zadnjice (nad mišico piriformis) združi v debelejši snop, ki iz zadnjice potuje po zadnjem delu stegna vse do kolen, kjer se razcepi na dva dela: en del (tibialni živec) poteka po mečni mišici do stopala, drugi del (peronealni živec) pa poteka po zunanjem stranskem delu piščali, prav tako do stopala. Zaradi širokega področja, ki ga ishiadični živec oživčuje, se bolečine in drugi nevrološki simptomi lahko pojavijo povsod, kjer oživčuje mišice – odvisno od tega, na katerem delu živca prihaja do draženja ali utesnitve.

Anaotomski prikaz poteka ishiadičnega živca z označenimi področji

Simptomi in znaki išiasa

Išias se najpogosteje pokaže kot ostra, pekoča bolečina, ki se začne v spodnjem delu hrbta ali zadnjici ter se širi po nogi navzdol po poti ishiadičnega živca, včasih vse do stopala. Za ishiadično bolečino so značilne naslednje posebnosti:

Vrsta bolečine: Pojavi se kot pekoč občutek ali ostra bolečina, ki običajno prizadene le eno stran telesa. Za razliko od splošnih bolečin v križu je pri išiasu bolečina v nogi močnejša kot v ledveni hrbtenici.

Nevrološki znaki: Spremljajo jo mravljinci, odrevenelost, občutek “elektrike” ali jasna mišična šibkost v določenih delih noge.

Dejavniki poslabšanja: Simptomi se okrepijo pri določenih aktivnostih in položajih:

  • Upogibi hrbtenice, rotacije in sklanjanje.
  • Dolgotrajno sedenje ali dolga vožnja z avtomobilom.
  • Dvigovanje težjih bremen in hitre spremembe položaja.

Testiranje občutka: Pogost znak je razlika med občutenjem dotika med levo in desno nogo. To lahko preizkusite tudi sami: s prsti se sprehodite po hrbtnih mišicah v ledvenem predelu in nežno primerjajte občutke na obeh straneh telesa.

Razlikovanje simptomov glede na nivo utesnitve živca

Ker je ishiadični živec skupek različnih živčnih vlaken, so simptomi neposredno odvisni od mesta draženja:

  • Nivo L4 (vretence L4):
    • Bolečine in nevrološki simptomi se pojavljajo v sprednjem delu stegna in kolenu.
    • Značilna je šibkost sprednje stegenske mišice, kar opazimo, ko oseba težko izravna koleno.
  • Nivo L5 (vretence L5):
    • Zelo značilna simptomatika na zadnji strani stegna, ki sega po zunanji strani meč (peronealni del).
    • Mravljinčenje se lahko razširi do stopala in nožnega palca.
    • Pojavijo se lahko težave pri dvigu palca ali celotnega stopala (stopalo pri hoji “pade”).
  • Nivo S1 (križni del):
    • Simptomi so prisotni na zunanji strani stegna, po mečih ter vse do pete in zunanjega dela stopala.
    • Značilna je šibkost pri dvigu pete od tal oziroma pri dvigu na prste.
  • Nivo S2 in S3 (manj pogosto):
    • Gre predvsem za posledico tvorb (ciste, tumorji) ali direktnih poškodb.
    • S2: Senzorični simptomi na zadnji strani stegna, notranjem delu zadnjice in občasno motnje občutka v genitalijah.
    • S3: Simptomi na področju presredka (okrog anusa in zadnji del genitalij), redko pa bolečina seva v nogo.
    • Opozorilni znaki: Prizadetost mišic medeničnega dna in težave pri nadzoru sfinktrov (odvajanja), kar se pogosto poslabša ob sedenju.
Anatomski prikaz ledvene hrbtenice, kje najpogosteje pride do hernije in kako hernija diska lahko draži živčno korenino in s tem povzroča išias

Kako diagnosticirati išias?

Pri diagnosticiranju išiasa smo pozorni na prisotnost značilnih simptomov, ki nam povedo, ali gre za draženje živca ali le za lokalno bolečino v mišicah. Končna diagnoza vedno temelji na kombinaciji kliničnih znakov, simptomov in izvidov, saj sam MR izvid pogosto ni dovolj za celostno sliko.

1. Prepoznavanje značilnih simptomov in sprožilcev

Prvi korak k diagnozi je natančno opazovanje telesnih senzacij in odzivov na gibanje:

  • Značilni simptomi: Sevajoča bolečina v eni nogi, ki jo pogosto (vendar ne vedno) spremljajo nevrološki simptomi, kot so mravljinčenje in zbadanje (parestezije), odrevenelost, občutki žarenja, mišična šibkost in motnje v refleksnem odzivanju.
  • Bolečina v križu: Glede na vzrok išiasa je lahko prisotna tudi bolečina v ledveni hrbtenici, ni pa to nujno pravilo.
  • Sprožilni dejavniki: Išias je navadno močnejši ob sedenju, upogibanju ali dvigovanju bremen.
  • Olajševalni dejavniki: Stanje se pogosto izboljša pri ležanju ali hoji.

Pozorni moramo biti na alarmantne znake: Hude motorične okvare, motnje odvajanja ali izguba občutka v presredku lahko nakazujejo resnejše stanje, ki zahteva takojšnjo obravnavo.

2. Klinični nevrološki pregled

Če zaradi težav obiščete zdravnika ali kineziologa, pogovoru o simptomih (anamnezi) sledi fizični pregled:

  • Preverjanje moči in refleksov: Strokovnjak preveri mišično moč (dvig na prste, potisk navzdol s stopalom, izteg kolena) ter oceni reflekse in občutek za dotik. Senzorične spremembe pogosto natančno sledijo prizadeti veji živca.
  • Provokacijski testi: Najpogosteje se uporablja Lasègue oziroma dvig iztegnjene noge. Test je pozitiven, kadar dvig iztegnjene noge sproži tipično bolečino, kar pogosto kaže na draženje korenine L5 ali S1.

3. Slikovna in dodatna tehnološka diagnostika

Če simptomi vztrajajo, so hujši ali obstaja sum na pomembno utesnitev živca, se izvedejo dodatne preiskave:

  • MR (magnetna resonanca): Najbolj zanesljiva preiskava za prikaz hernije diska, stenoze, utesnitev živčnih korenin, cist ali drugih mehkih sprememb.
  • CT (računalniška tomografija): Se uporablja takrat, ko magnetna resonanca iz različnih razlogov ni izvedljiva.
  • Rentgen (RTG): Navadno ne pokaže živcev ali diskov, zato služi predvsem za izključevanje kostnih sprememb (zlomi, izrastki).
  • EMG (elektromiografija): Meritev električne aktivnosti mišic in živcev. Opravi se, ko klinična slika in MR ne sovpadata ali ko obstaja sum na dodatne nevrološke motnje. Pokaže, kako dobro živci prenašajo signale in kako se na te signale odzivajo mišice.

Pomembno opozorilo pri diagnozi

Sam MR izvid pogosto ni dovolj za postavitev končne diagnoze. Statistično ima glede na slikovno diagnostiko veliko ljudi vidno hernijo diska, vendar ob tem ne čutijo nikakršnih težav. Diagnoza išiasa se uradno postavi le takrat, ko se ujamejo vaši simptomi, nevrološki izvid pri pregledu in objektivno izkazana utesnitev določene živčne korenine na sliki.

Je išias nevaren?

Ishiadični živec je kot rečeno najdebelejši v telesu. Veliko ljudi misli, da gre za zelo krhko tkivo, vendar to ne drži. Sam živec je debel kot kabel in zlahka drži težo našega telesa. Ker živec prenaša senzorične občutke, to pomeni, da vsak manjši pritisk na živec lahko povzroča bolečine in občutek omrtvelosti na področjih, ki jih oživčuje.

Marsikdo živi v strahu, saj povezuje išias z možnostjo ohromelosti. Trajna odpoved živca lahko nastane samo ob pretrganju oz. rupturi živca, kar se zgodi le s skalpelom ali pri hudi akutni poškodbi. Sama herniacija vam živca ne bo presekala. Večina bolečin v križu in ledveni hrbtenici ni povezanih z draženjem ishiadičnega živca. Večinoma gre za poškodbe mišic, ligamentov ali drugih struktur v ledvenem predelu hrbtenice. Ishiadične bolečine nastanejo, ko določeno tkivo pritiska na živčne korenine, ki se potem povezujejo v ishiadični živec.

Kakšni so vzroki za nastanek išiasa?

Vzroke lahko v grobem razdelimo na spinalne (izvirajo iz hrbtenice) ter ostale (ne izvirajo iz hrbtenice). Med spinalne vzroke štejemo:

  • Poškodbe diska – hernija, protruzija, ekstruzija.
  • Stenoza in artitične spremembe: »sesedanje« hrbtenice in zožanje kanalov, iz katerih izhajajo živci.
  • Spondilolisteza: zdrs vretenca
  • Pojav tvorb v področju hrbtenice: spinalni tumorji in ciste, abscesi (gnojne tvorbe) in hematomi.

Med vzroke, ki ne izvirajo iz hrbtenice, štejemo:

  • Piriformis sindrom – kjer utesnitev povzroča mišica piriformis
  • Nosečnost; kjer se pogosto zakrčijo globoki rotatorji kolka, kjer poteka ishiadični živec
  • Utesnitev na področju zadnje stegenske mišice (ishialna tuberoziteta, področje pod zadnjično gubo, kjer zadnjica prehaja v nogo), pogosto pri tekačih in šprinterjih ali pri poškodbah zadnje stegenske mišice
  • Druga stanja: medenični tumorji/ciste

Mehanizem ishiadične bolečine

Bolečina deluje po principu t. i. vhodne teorije bolečine. Predstavljamo si, da imamo po živcu samo en »vozni pas« in promet lahko hkrati poteka samo v eni smeri. Torej imamo lahko občutke ugodja ali pa občutke bolečine. Oba impulza hkrati po istem živcu ne potujeta.

V primeru travme, akutne ali kroničnega draženja tkiv, se živec »napolni« samo z impulzi bolečine. To pomeni, da možgani začnejo vaše gibalne vzorce in gibalne navade, s katerimi ste tkiva razdražili, prepoznavati kot grožnjo in tako neprestano pošiljajo signale bolečine.

Če obstajajo specifični gibalni vzorci in položaji, ki vam bolečino bolj/manj vzdražijo, potem po vsej verjetnosti niste v dolgotrajnem stanju bolečine. Ljudje, ki bolečine čutijo že več let, imajo pogosto nabor gibov, ki dražijo bolečino, tako širok, da praktično nikoli niso brez bolečin. Zato ste v takšnih primerih vzdraženi že ob najmanjših premikih. Živec je preprosto v vzburjenem stanju in je preplavljen z bolečinskimi signali.

Naša/vaša naloga je, da ga umirimo. Pri tem nam lahko pomaga tudi masaža, ki dokazano splošno umiri živčni sistem, s pravilnimi tehnikami pa lahko tudi zmanjša dotične bolečine.

Kako lahko išias zdravimo sami

Če vam bodo najprej rekli, da gre za piriformis sindrom, hitro testirajte! Pri piriformis sindromu namreč raztezne vaje za glutealne mišice sprostijo bolečine. Pri tistih ishiatičnih bolečinah, ki imajo svoj izvor v ledvenem delu, pa boste z dodatnim raztezanjem živec samo še bolj dražili.

Odprave išiasa se lahko lotite po naslednjih korakih:

Dihanje z umirjanjem simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema

Globoko dihanje v položaju razbremenitve bolečine ključno vpliva na aktivnost možganov v pošiljanju bolečinskih signalov.

Vendar POZOR! Najprej se postavite v položaj, kjer ste razbremenjeni in začnite z globokim dihanjem. Ne dihajte tako, da se trebuh neprestano dviguje in spušča! Čeprav je dihanje z diafragmo nujno, to ne pomeni, da se trebuh neprestano dviga in spušča. Poglejte video.

Iskanje nebolečega položaja v razbremenitvi

Namen tega položaja je sproščanje mišične tenzije z globokim dihanjem. Dihamo skozi nos z dolgimi vdihi in izdihi. Poiščite položaj, ki vam odgovarja in umiri bolečino. Obvezno bodite v položaju vsaj nekaj minut, da mišična tenzija zares popusti.

Test spusta na pete

Pri testu s spustom na pete boste preverili ali ima vaša hrbtenica sindrome nestabilnosti. Dobro si poglejte video in upoštevajte navodila.

Test short stop squat 

Pri tem testu boste ugotovili, ali ste kronično zakrčeni v ledvenem delu. Bodite pozorni, da se zares dobro uprete na roke in sprostite ledveni del hrbta. Drug pomemben napotek v primeru prisotnih bolečin – dvignite se s pomočjo rok. Ne dvigujte najprej prsnega koša. Odrinite noge od tal in potisnite medenico naprej. Tako boste pri dviganju razbremenili ledveni del hrbtenice.

Po prvotni umiritvi akutne bolečine je čas za naslednji korak. Če imate težave z ishiadičnimi bolečinami, je velika verjetnost, da te izvirajo iz področja hrbtenice. Potrebna je sistematična in primerna krepitev mišičnih skupin, ki zagotavljajo ustrezno stabilnost hrbtenice in medenice, predvsem med gibanjem. Zelo pogosto vzrok za težave ni v šibkosti mišic trupa, ampak v slabih gibalnih vzorcih oz. v gibalni higieni – kako s svojo hrbtenico ravnate v vsakodnevnem življenju. 

Uporaba kinezioloških trakov pri išiasu

Kineziološki trakovi so pri išiasu lahko uporabni predvsem kot pomoč pri lajšanju simptomov, vendar ne odpravljajo vzroka težav. Kratkotrajno lahko zmanjšanje bolečine in dajejo občutek mehke podpore v predelu ledvene hrbtenice ali zadnjice. Z njihovo aplikacijo zmanjšamo pritisk na površinska tkiva, kar lahko ublaži občutek napetosti v preobremenjenih mišicah, ki pogosto spremljajo išias, kot so piriformis, glutealne mišice ali mišice ob hrbtenici. Nekateri ljudje zaznajo tudi blag proprioceptivni učinek, saj je trak neke vrste opomnik telesu, da se izogiba gibom, ki sprožajo bolečino, zato je njegova uporaba najbolj smiselna v času rehabilitacije, ko je pomembna pravilna aktivacija mišic.

Aplikacijo naj izvede ustrezno usposobljen strokovnjak, saj lahko nepravilna namestitev ali premočno napenjanje traku celo poslabša simptome. Najpogosteje se trak namešča na predel ledvene hrbtenice, glutealne regije ali po zadnji strani stegna, odvisno od poteka bolečine, vendar vedno kot podpora drugim oblikam zdravljenja, kot so ustrezne vaje za moč, korekcija gibanja in protibolečinske metode.

Vaje za išias

Najučinkovitejše vaje za išias so tiste, ki zmanjšajo draženje ishiadičnega živca, umirijo akutno bolečino in postopoma okrepijo mišice, ki stabilizirajo hrbtenico in medenico. Pomembno se je zavedati, da ne obstaja ena univerzalna vaja, ki bi pomagala vsem – vaje morajo biti izbrane glede na vzrok (hernija diska, piriformis sindrom, …).

Če je vzrok išiasa izhaja iz hrbtenice, je potrebno najprej identificirati, kateri gibi stanje poslabšajo. Običajno to so upogibi hrbtenice oz. kadar se v trupu upognemo naprej, npr. pri obuvanju nogavic. V začetni fazi išiasa se osredotočamo na ustrezno mišično kontrolo mišic trupa – da smo sposobni poiskati in ohraniti nevtralno hrbtenico, nato pa vaje ustrezno stopnjujemo in nadgrajujemo.

V branje vam priporočam odstavek iz članka o naslavljanju bolečin v hrbtenici, ki govori o vajah (in tudi pokaže konkretne primere na video posnetkih), saj tu veljajo zelo podobni koncepti. Pokazatelj o ustreznosti vaje (ali pa o ustreznosti in natančnosti izvedbe) so nevrološki simptomi, saj neustrezna (ali neustrezno izvedena) vaja običajno poslabša simptome.

Če vzrok izhaja iz predela kolka (piriformis sindrom ali pa utesnitev na področju globokih rotatorjev kolka) je potrebno zakrčeno mišico ustrezno sprostiti in pridobiti ustrezno moč mišic kolčnega predela, še posebej mišic zadnjice. Pri tem se je potrebno bolj osredotočiti na fazo podaljševanja mišice in ne na fazo skrajševanja mišice. Primer pri vaji dvig bokov: bolj se osredotočimo na spust bokov (podaljševanje mišic) kot pa na dvig bokov (krajšanje mišic).

Ali je hoja primerna pri išiasu?

Hoja je pri išiasu primerna in celo priporočljiva aktivnost, saj nežno gibanje pomaga izboljšati prekrvavitev, zmanjšati napetost v mišicah ter lahko ublaži bolečino. Priporoča se hoja v zmernem tempu, po ravni podlagi in brez večjih sunkovitih obremenitev. Če se med hojo bolečina in drugi nevrološki simptomi močno povečajo, je dobro počivati in po potrebi poiskati strokovni nasvet.

Pri hoji si lahko pomagate z uporabo nordijskih ali navadnih (pohodnih) palic za hojo. Palice pomagajo razbremeniti hrbtenico, saj smo z njimi bolj stabilni in hkrati večji del obremenitve porazdelijo med zgornji in spodnji del telesa. Pomembno je izbrati oz. nastaviti pravilno višino palic in hoditi v zmernem ritmu, brez sunkovitih gibov.

Kako vam lahko ekipa KinVital pomaga pri varni odpravi išiasa?

Kadar bolečina vztraja dlje časa, se stopnjuje ali močno omejuje vsakodnevne aktivnosti, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Pri tem nam lahko pomaga več različnih pristopov, med drugim fizioterapevtske tehnike, manualna terapija in masaža, ki se medsebojno dopolnjujejo ter lahko precej skrajšajo čas okrevanja.

Fizioterapija

Prvi korak fizioterapevtske obravnave je pogovor in pridobivanje pomembnih informacij, od katerih je odvisen potek zdravljenja: kdaj so se pojavile težave, koliko časa že trajajo, kakšni so simptomi in kaj jih poslabša.

Sledi fizični pregled, kjer se fizioterapevt osredotoči predvsem na vzorce obremenjevanja hrbtenice (v primeru, da išias izhaja iz hrbtenice), oceni tudi držo in gibljivost ter na podlagi gibalne analize izbere kombinacijo ciljnih vaj za krepitev in sproščanje ustreznih mišičnih skupin. Pogosto se uporabljajo tudi vaje, ki pomagajo izboljšati drsnost ishiadičnega živca.

Pomemben del terapije je tudi učenje pravilnega dvigovanja bremen in izboljšanje ergonomije na delovnem mestu, saj ustrezne dnevne navade močno vplivajo na uspeh rehabilitacije in preprečevanje ponovitev težav.

Marsikdo poišče pomoč fizioterapevta predvsem zaradi zmanjšanja bolečin, kjer so nepogrešljive tudi različne manualne tehnike.

Manualna terapija

Glavni namen manualne terapije oz. manualnih tehnik pri težavah z išiasom je zmanjšanje bolečine: razbremenitev prizadetega živca ter postopno vračanje v nemoteno gibanje. Te vključujejo nežne mobilizacije in manipulacije sklepov ter mehkih tkiv, s katerimi terapevt zmanjša bolečine.

Pri išiasu se manualne tehnike običajno izvajajo na področjih medenice in ledvene hrbtenice, saj sta to glavni področji, kjer prihaja do draženja ishiadičnih živčnih korenin.

Masaža

Z masažo sproščamo mehka tkiva: mišice, fascijo in kožo. Napete mišice lahko dodatno dražijo ishiadični živec – zlasti mišice v ledveni hrbtenici ali pa mišica piriformis. Z masažo izboljšamo prekrvavitev in pospešimo regeneracijo določenih tkiv.

Kombinacija teh pristopov omogoča celostno obravnavo išiasa, saj hkrati zmanjšuje bolečino, izboljšuje gibanje ter krepi strukture, ki podpirajo hrbtenico. Vendar pozor – če ne ugotovimo in odpravimo vzroka draženja živca, nam manualne tehnike na dolgi rok ne bodo uspele odpraviti bolečin in drugih težav, povezanih z išiasom.

Išias v nosečnosti

Išias je ena pogostejših tegob v nosečnosti. Zoprne bolečine, ki sevajo po nogi navzdol, so povezane s fiziološkimi spremembami, ki se zgodijo tekom nosečnosti. Spremeni se težišče telesa, posledično tudi telesna drža; zaradi rastočega ploda pa so na udaru tudi medenično dno ter trebušne mišice, ki sicer med drugim opravljajo pomembno nalogo stabilizacije medenice in hrbtenice. Zaradi hormona relaksina je telo nasploh bolj »razrahljano«, svoje prispevata tudi povečano zadrževanje tekočin v telesu (in s tem povečan pritisk na določene strukture) ter v nekaterih primerih tudi pritisk ploda na ishiadični živec.

Pogost spremljevalec nosečnosti je stiskanje mišic zadnjice. Ne govorimo o stisku mišice, kadar ste na telovadbi, ampak o kroničnem stiskanju mišice – kot npr. pri stiskanju čeljusti, rezultat so zakrčene in preobremenjene mišice. To lahko preverite tako, da se opazujete v vsakodnevnih situacijah in se poskušate ujeti, ali so mišice ves čas nekoliko stisnjene. Drug način je, da mišice močno stisnete in jih nato popolnoma sprostite. Če čutite razliko med stanjem pred stiskom ter sproščenim stanjem – potem najverjetneje stiskate zadnjico, lahko pa imate težave že s sproščanjem mišic.

Vse zgoraj našteto so lahko vzroki za nastop simptomov išiasa. Kako si pri tem lahko pomagate? Nekaterim pomaga (nežen) razteg mišic zadnjice, vendar je ta ukrep pogosto le začasno olajšanje, lahko pa celo poslabša stanje.

Trajna rešitev leži v primernih vajah za krepitev mišic zadnjice, predvsem vaje, kjer se mišica krepi v polnem obsegu giba. S tem mišica pridobi primerno moč in hkrati tudi razteg, ki ga v zakrčenem stanju zelo potrebuje. Ena pomembnejših vaj je predklon, na začetku pri tej vaji ne potrebujemo nobenega dodatnega bremena. Začetno različico si lahko ogledate na videoposnetku:

Kako dolgo traja išias?

Išias lahko traja od tedna do nekaj mesecev, odvisno od vzroka in kako hitro se prične z ukrepi oz. rehabilitacijo. Blažje oblike, ki so posledica začasnega vnetja in razdraženosti mišic ter mehkih tkiv izzvenijo prej, od enega do treh tednov. Kadar gre za močnejše draženje živčne korenine, je okrevanje običajno počasnejše in lahko traja od štiri do osem tednov. Če je išias povezan s hernijo diska, simptomi pogosto vztrajajo dva do šest mesecev, vendar se postopoma izboljšujejo. Večina ljudi uspe odpraviti išias brez operacije.

Išias lahko traja dlje časa, kadar je prisotno mišično neravnovesje in/šibkost mišic trupa in kolkov, kar povzroča ponavljajoče se obremenitve hrbtenice, okrevanje pa podaljša tudi prepozna ali nedosledna terapija.

Potrebujete pomoč pri odpravi išiasa?

Išias ni dokončna obsodba, saj je stanje v večini primerov povsem ozdravljivo. Če potrebujete pomoč pri odpravi išiasa, ste dobrodošli v našem kineziološkem centru v Ljubljani ali v Trzinu. Na naših vadbah se ukvarjamo z odpravo vzrokov gibalnih težav, ki vam onemogočajo gibanje brez bolečin.

Jure Gubanc  je tudi prevedel in izdal knjigo Postani sam svoj mehanik hrbta. Za vse ljudi s težavami v hrbtu je oblikoval portal Mehanik Hrbta.

Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!

Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.

Najpogostejša vprašanja

Išias je bolečinsko stanje, pri katerem zaradi draženja ali utesnitve ishiadičnega živca nastanejo značilne bolečine, ki se iz ledvene hrbtenice ali zadnjice širijo po zadnji strani noge navzdol. Bolečino pogosto spremljajo nevrološki simptomi, kot so mravljinčenje, zbadanje, odrevenelost ali občutek šibkosti v nogi. Vzrok je najpogosteje hernija oz. izbočenje medvretenčnega diska, lahko pa je posledica mišične napetosti (npr. mišice piriformis) in drugih vzrokov.

Diagnozo postavimo na podlagi tipične simptomatike in kliničnega pregleda. Za išias sta značilna enostranska bolečina, ki poteka po poti ishiadičnega živca, ter nevrološki znaki (mravljinci, odrevenelost, šibkost). Pri diagnostičnem pregledu se preveri mišična moč, določene reflekse ter izvede provokacijske teste, kot je Lasègue test (dvig iztegnjene noge). Slikovna diagnostika (najpogosteje magnetna resonanca) je potrebna le pri vztrajnih ali hujših simptomih, zlasti kadar je sum na pomembno utesnitev živčne korenine.

Išias lahko traja od enega tedna do več mesecev, odvisno od vzroka in intenzivnosti draženja živca. Blažje oblike, povezane z začasnim vnetjem ali razdraženimi mehkim tkivi, se pogosto umirijo v 1–3 tednih. Pri močnejšem draženju živčne korenine se okrevanje podaljša na 4–8 tednov. Če je vzrok hernija diska, lahko simptomi vztrajajo 2–6 mesecev, vendar se navadno postopoma izboljšujejo in večina ljudi okreva brez operacije. Okrevanje se pogosto podaljša če ne spremenimo gibalnih vzorcev, šibkosti ključnih mišičnih skupin (mišice trupa in mišice nog ter kolkov) ali pozno uvedeni terapiji.

Bolečina pri išiasu je običajno ostra, pekoča – podobno kot bi iz spodnjega dela hrbta ali zadnjice po nogi navzdol – včasih vse do stopala – potovala elektrika. Lahko jo spremljajo mravljinčenje, zbadanje, občutki toplote ali mraza ter občasno občutna šibkost mišic. Pogosto je prisotna razlika v občutku dotika med levo in desno stranjo noge. Bolečina se pogosto poslabša pri sedenju, pripogibanju, dvigovanju bremen, vožnji z avtom ali hitrih spremembah položaja, medtem ko se lahko izboljša pri hoji ali ležanju.

Najprej je pomembno, da ugotovite, katera gibanja simptome izboljšujejo in katera jih poslabšajo. Če gre za draženje živca iz hrbtenice, lahko pretirano raztezanje zadnje stegenske mišice ali piriformisa stanje poslabša. Prvi korak je umiritev živčnega sistema z dihanjem v razbremenilnem položaju, ki zmanjša mišično napetost. Sledita iskanje nebolečega položaja in postopna aktivacija pravilnih gibalnih vzorcev. Ko akutna bolečina popusti, je nujno začeti sistematično krepiti mišice trupa, zadnjice in kolkov ter izboljšati gibalno tehniko pri vsakodnevnih obremenitvah.

Najbolj pomaga kombinacija ukrepov, ki hkrati zmanjšuje draženje živca in odpravlja vzrok težave. To vključuje pravilno izbrane vaje za stabilizacijo trupa, krepitev mišic zadnjice in kolkov ter izboljšanje gibalnih vzorcev. Sprostitvene tehnike, dihanje in nežno gibanje zmanjšujejo preobremenjenost živčnega sistema. Manualna terapija, mobilizacije in masaža lahko začasno ublažijo bolečino in napetost. Ključna je odprava vzroka draženja živca — le tako je mogoče doseči trajno izboljšanje.

Da, išias se lahko ponovi.
Bolečina pogosto izzveni, vendar se lahko vrne, če osnovni vzrok (npr. slaba drža, neutrezni gibalni vzorci ali šibkost določenih mišic) ni odpravljen. Zato je poleg lajšanja simptomov ključna tudi preventiva.

Pri preprečevanju išiasa imajo največji vpliv vsakodnevne navade:

  • Redna vadba – krepitev mišic trupa (core), hrbta in zadnjice ter raztezanje
  • Pravilna drža – tako pri sedenju kot pri stanju
  • Ergonomija delovnega mesta – prilagojen stol, zaslon in redni odmori
  • Gibanje čez dan – izogibanje dolgotrajnemu sedenju
  • Pravilno dvigovanje bremen – iz nog, ne iz hrbta
  • Zdrav življenjski slog – primerna telesna teža in manj stresa
  • Deli povezavo

    Facebook
    LinkedIn
    WhatsApp

    Preberite ostale blog objave

    Imaš vprašanje?

    KinVital Pomočnik

    Informacije

    Cenik

    Izpostavljeno

    Udarni valovi

    Udarni valovi

    Kaj so udarni valovi? Terapija z udarnimi valovi (ESWT –...

    stenoza vratne hrbtenice

    Hernija vratne hrbtenice – ko vrat izgubi svojo podporo

    Vratna hrbtenica je občutljiv del telesa, ki nosi težo glave....