Izpostavljeno

Fibromialgija: z gibanjem nad bolečino

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje
Izpostavljeno

Kineziotaping – kako pravilno uporabiti kineziološke trakove?

Izpah rame: ključne informacije in kako poteka rehabilitacija
Izpostavljeno

Utesnitveni sindrom rame

Sindrom zamrznjene rame
Izpostavljeno

Sindrom karpalnega kanala

Sindrom torakalnega izhoda: zoprni povzročitelj mravljinčenja in bolečin v roki
Izpostavljeno

Kaj je išias in 4 uporabni nasveti za odpravo

Kako za vedno odpraviti bolečine v križu
Izpostavljeno

Poškodovan labrum kolka – kako ukrepati?

Kolki: nasveti in vaje za odpravljanje bolečin
Izpostavljeno

Endoproteza kolena: ko novo koleno pomeni novo življenje

Rehabilitacija po rekonstrukciji ACL
Izpostavljeno

Zlom gležnja: po korakih do okrevanja

Ahilarna tendinopatija – vnetje ahilove tetive
Izpostavljeno

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

Gibalna terapija
Gibalna terapija je usmerjena terapevtska vadba, ki temelji na natančni...
Rama je eden najbolj gibljivih, a hkrati nestabilnih sklepov v telesu, saj omogoča širok obseg gibanja v vseh smereh. Zaradi kompleksne anatomske zgradbe, ki vključuje kosti, mišice, kite, vezi in hrustančni labrum, je rama izpostavljena številnim poškodbam, kot so tendinopatije, natrganja rotatorne manšete, utesnitveni sindromi, izpahi in labralne lezije.
Poškodbe ramenskega sklepa so pogosto posledica preobremenitev, ponavljajočih se gibov ali akutnih travm, zato je ključna ustrezna preventiva, rehabilitacija in krepitev stabilizacijskih struktur.


Rotatorna manšeta je skupina mišic in kit, ki stabilizira ramenski sklep in omogoča gibanje roke. Poškodbe nastanejo zaradi preobremenitve, degenerativnih sprememb ali nenadnih travmatskih dogodkov. Lahko so delne ali popolne rupture, ki vplivajo na gibljivost in moč rame.
Zdravljenje je odvisno od resnosti poškodbe in vključuje fizioterapijo za izboljšanje stabilnosti in moči mišic. Protivnetna zdravila in hlajenje zmanjšajo bolečino in vnetje. Pri večjih rupturah je potrebna operacija za ponovno pritrditev kite. Po operaciji sledi dolgotrajna rehabilitacija z vajami za krepitev in gibljivost. Pravilna biomehanika in nadzorovana obremenitev zmanjšujeta tveganje za ponovne poškodbe.
Redno krepitev mišic rotatorne manšete zmanjšuje tveganje za poškodbe. Pravilna tehnika gibanja in izogibanje ponavljajočim se gibom nad glavo preprečujeta preobremenitve. Pomembno je tudi postopno stopnjevanje intenzivnosti treninga.
Sindrom zamrznjene rame (adhezivni kapsulitis) je stanje, pri katerem pride do vnetja in otrdelosti sklepne kapsule. To vodi v postopno omejevanje gibljivosti in močne bolečine v rami. Natančen vzrok ni vedno znan, pogosto pa se pojavi pri ljudeh s sladkorno boleznijo, ženskah v perimenopavzi/menopavzi ali po poškodbah rame.
Fizikalna terapija s postopnim raztezanjem in krepitvijo mišic je ključna za okrevanje. Protivnetna zdravila in kortikosteroidne injekcije pomagajo pri zmanjšanju bolečine. V hujših primerih se izvaja manipulacija sklepa pod anestezijo za izboljšanje gibljivosti. Okrevanje lahko traja več mesecev ali celo let. Redno izvajanje vaj za gibljivost preprečuje poslabšanje stanja.
Ohranjanje redne gibljivosti rame z vajami preprečuje nastanek zamrznjene rame. Pravilno zdravljenje manjših poškodb preprečuje razvoj sindroma. Izogibanje dolgotrajnemu mirovanju rame je ključno za preprečevanje togosti sklepa.


Utesnitveni sindrom rame nastane zaradi stiskanja kit rotatorne manšete in burze med kostnimi strukturami. To povzroči vnetje in bolečino, še posebej pri dvigovanju roke nad glavo. Najpogosteje se pojavi pri športnikih in ljudeh, ki pogosto izvajajo ponavljajoče se gibe nad višino ramen.
Fizikalna terapija s specifičnimi vajami za krepitev rotatorne manšete in izboljšanje gibljivosti zmanjša simptome. Protivnetna zdravila pomagajo pri lajšanju bolečin in vnetja. V hujših primerih se uporablja terapija z udarnimi valovi ali kortikosteroidne injekcije. Če konzervativno zdravljenje ni uspešno, se lahko izvede operativni poseg za sprostitev prostora pod akromionom. Po operaciji sledi večmesečna rehabilitacija.
Pravilna tehnika gibanja in krepitev mišic rotatorne manšete zmanjšujeta tveganje za utesnitveni sindrom. Ogrevanje pred vadbo in postopno stopnjevanje intenzivnosti preprečujeta poškodbe. Izogibanje ponavljajočim se gibom nad glavo zmanjšuje preobremenitve ramenskega sklepa.
Nestabilnost rame nastane, ko se glava nadlahtnice prekomerno premika znotraj ramenske ponvice. Lahko je posledica ponavljajočih se izpahov, poškodb vezi ali prirojene ohlapnosti sklepnih struktur. Stanje lahko vodi do bolečin, zmanjšane moči in pogostih izpahov rame.
Fizikalna terapija je ključna za krepitev mišic, ki stabilizirajo ramo. Pri pogostih izpahih je pogosto potrebna kirurška stabilizacija sklepa. Protibolečinska terapija lahko pomaga pri lajšanju simptomov, vendar ne odpravi vzroka. Po operaciji sledi dolgotrajna rehabilitacija, da se povrne stabilnost sklepa. Pravilna kontrola gibanja in postopno vračanje k športnim aktivnostim sta bistvena za preprečevanje ponovnih izpahov.
Krepitev stabilizatorjev ramenskega sklepa zmanjša tveganje za nestabilnost. Izogibanje nenadnim ali nepredvidljivim gibom zmanjšuje tveganje za izpah. Pravilna tehnika gibanja in uporaba ustreznih zaščitnih ukrepov sta ključna pri športnih dejavnostih.


Kalcinacija rame nastane zaradi nalaganja kalcijevih kristalov v tetivah rotatorne manšete, kar povzroči bolečino in omejeno gibljivost sklepa. To stanje se običajno razvija postopoma in lahko vodi do vnetja ter pritiska na okoliška tkiva. Pogosteje prizadene osebe srednjih let, še posebej ženske.
Blage primere se zdravi s protivnetnimi zdravili in fizikalno terapijo za izboljšanje gibljivosti sklepa. Terapija z udarnimi valovi lahko pomaga pri razgradnji kalcijevih kristalov. Kortikosteroidne injekcije lahko zmanjšajo vnetje in bolečino. Če kalcifikati povzročajo hude bolečine in omejitve, se lahko izvede artroskopska odstranitev. Postopno vračanje k vsakodnevnim aktivnostim je ključno za preprečevanje ponovnega nastanka kalcinacije.
Redna telesna aktivnost in vaje za gibljivost rame zmanjšujejo tveganje za kalcinacijo. Pravilna drža in izogibanje preobremenitvam ramenskega sklepa sta ključna pri preprečevanju tega stanja. Zgodnje ukrepanje ob prvih znakih bolečine lahko prepreči razvoj hujših simptomov.
Izpah ramena nastane, ko glava nadlahtnice zdrsne iz sklepne jamice, kar povzroči izgubo stabilnosti sklepa. To je ena najpogostejših dislokacij v telesu zaradi velike gibljivosti ramenskega sklepa. Do izpaha pride pri močnem udarcu, nenadnem sunku ali padcu na iztegnjeno roko.
Prva pomoč vključuje imobilizacijo roke in takojšnjo zdravniško oskrbo. Izpah je treba čim prej reponirati (vrniti kost v sklep), kar običajno opravi zdravnik. Po reponaciji sledi obdobje imobilizacije in postopna rehabilitacija za krepitev mišic okoli ramenskega sklepa. Pri ponavljajočih se izpahih ali poškodbah vezi je lahko potrebna kirurška stabilizacija sklepa. Dolgotrajna fizioterapija pomaga obnoviti moč in gibljivost ter preprečiti ponovne izpahe.
Krepitev mišic rotatorne manšete in stabilizatorjev ramena zmanjšuje tveganje za izpah. Pri športih s povečanim tveganjem za poškodbe je priporočljivo uporabljati zaščitne opornice ali tehnike za stabilizacijo rame. Pravilna tehnika gibanja in izogibanje nenadnim sunkovitim gibom lahko preprečita ponovitev izpaha.


Supraspinatus je ena od mišic rotatorne manšete, ki sodeluje pri dvigovanju roke in stabilizaciji ramenskega sklepa. Poškodbe supraspinatusa pogosto nastanejo zaradi ponavljajočih se gibov, preobremenitev ali degenerativnih sprememb, ki vodijo do vnetja ali rupture tetive.
Zdravljenje vključuje kombinacijo počitka, protivnetnih zdravil in fizioterapije za izboljšanje gibljivosti in moči mišic. Vaje za krepitev rotatorne manšete so ključne za obnovitev stabilnosti sklepa. Kortikosteroidne injekcije se lahko uporabijo za zmanjšanje vnetja pri hudih primerih. Pri popolnih rupturah tetive je potrebna operacija za njeno ponovno pritrditev. Postopna rehabilitacija je nujna za preprečevanje ponovnih poškodb in obnovitev funkcije rame.
Redna krepitev mišic ramenskega obroča zmanjšuje tveganje za poškodbe supraspinatusa. Pravilna tehnika dvigovanja uteži in izogibanje ponavljajočim se preobremenitvam preprečuje poškodbe. Pomembna je tudi redna mobilizacija sklepa za ohranjanje njegove funkcionalnosti.
SLAP lezija (Superior Labrum Anterior to Posterior) je poškodba zgornjega dela labruma (hrustančnega obroča) v ramenskem sklepu. Poškodba nastane zaradi nenadnih sunkovitih gibov, ponavljajočih se obremenitev ali travmatskih dogodkov, kot so padci na iztegnjeno roko. Pogosta je pri športnikih, ki izvajajo nadglavne gibe (metanje, plavanje, dvigovanje uteži).
V začetni fazi se priporoča počitek, protivnetna terapija in fizioterapija za krepitev stabilizatorjev rame. Terapija z vajami za izboljšanje gibljivosti in moči pomaga pri zmanjševanju simptomov. Pri večjih lezijah, ki povzročajo nestabilnost in bolečino, je potrebna artroskopska rekonstrukcija labruma. Po operaciji sledi večmesečna rehabilitacija s postopnim vračanjem k aktivnostim.
Redna vadba za krepitev rotatorne manšete in stabilizatorjev rame zmanjšuje tveganje za SLAP lezijo. Pravilna tehnika metanja, dvigovanja in drugih nadglavnih gibov preprečuje prekomerne obremenitve. Ogrevanje in raztezanje pred športnimi aktivnostmi izboljšata elastičnost mišic in vezi.


Izpostavljeno

Manualna terapija
Manualna terapija – usmerjeno razbremenjevanje sklepov in mehkih tkiv Manualna...

Obraba kolena – osteoartroza