Izpostavljeno

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

Fibromialgija: z gibanjem nad bolečino
Izpostavljeno

Izpah rame: ključne informacije in kako poteka rehabilitacija

Kineziotaping – kako pravilno uporabiti kineziološke trakove?
Izpostavljeno

Utesnitveni sindrom rame

Sindrom zamrznjene rame
Izpostavljeno

Sindrom torakalnega izhoda: zoprni povzročitelj mravljinčenja in bolečin v roki

Sindrom karpalnega kanala
Izpostavljeno

Zakaj vas muči išias in kako ga učinkovito odpraviti

Kako za vedno odpraviti bolečine v križu
Izpostavljeno

Kolki: nasveti in vaje za odpravljanje bolečin

Poškodovan labrum kolka – kako ukrepati?
Izpostavljeno

Rehabilitacija po rekonstrukciji ACL

Endoproteza kolena: ko novo koleno pomeni novo življenje
Izpostavljeno

Zlom gležnja: po korakih do okrevanja

Ahilarna tendinopatija – vnetje ahilove tetive
Izpostavljeno

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

Gibalna terapija
Gibalna terapija je usmerjena terapevtska vadba, ki temelji na natančni...
Hrbtenica je najpogostejše mesto mišično-skeletnih disfunkcij, kot so lumbalgija, cervikalni sindrom, diskus hernija in spondilartroze. Fizioterapija se osredotoča na zmanjšanje nevrogenih in mehanskih bolečin, stabilizacijo trupa ter korekcijo motoričnih vzorcev. Celostni pristop vključuje edukacijo pacienta, terapijo mehkih tkiv in usmerjeno terapevtsko vadbo.


Bolečine v križu so ena najpogostejših mišično-skeletnih težav in lahko izvirajo iz mišic, vezi, diskov ali vretenc. Lahko so akutne (trajajo manj kot 6 tednov) ali kronične (trajajo več kot 3 mesece). Povzročijo jih lahko nepravilna drža, pomanjkanje gibanja, degenerativne spremembe ali poškodbe.
Zdravljenje vključuje kombinacijo počitka, toplih ali hladnih obkladkov ter nežnih razteznih in krepilnih vaj. Fizioterapija pomaga pri izboljšanju drže in krepitvi mišic trupa. Protivnetna zdravila in analgetiki lahko lajšajo bolečine, vendar niso dolgoročna rešitev. Pri kroničnih težavah se priporočajo specifične vadbene terapije, kot so stabilizacijske vaje in manualna terapija. V hujših primerih je potrebno slikovno diagnostično testiranje in specializirano zdravljenje.
Nevtralna drža in ergonomija pri delu zmanjšujeta tveganje za bolečine v križu. Redna telesna aktivnost, predvsem vaje za krepitev mišic trupa ter kolkov, izboljša stabilnost hrbtenice. Izogibanje dolgotrajnemu sedenju ter pravilno dvigovanje bremen preprečujeta prekomerne obremenitve spodnjega dela hrbta.
Išias je stanje, pri katerem pride do draženja ali utesnitve ishiadičnega živca, ki poteka od spodnjega dela hrbtenice do stopal. Najpogostejši vzrok je pritisk na živčne korenine zaradi hernije diska ali degenerativnih sprememb. Povzroča lahko močno bolečino in nevrološke simptome v spodnjem delu telesa.
Počitek in izogibanje gibom, ki povečujejo simptome, sta ključna v začetni fazi. Protivnetna zdravila in mišični relaksanti pomagajo zmanjšati bolečino in mišični krč. Fizioterapija se osredotoča na raztezne in stabilizacijske vaje za zmanjšanje pritiska na živčne korenine ter razbremenilne položaje. Pri hujših primerih se lahko uporabijo injekcije kortikosteroidov ali minimalno invazivne kirurške metode. Dolgoročno je pomembna prilagoditev gibanja in krepitev mišic trupa.
Izogibanje nenadnim gibom in pravilna ergonomija zmanjšata tveganje za išias. Redna vadba, zlasti vaje za krepitev jedra, pomaga pri razbremenitvi hrbtenice. Ohranjanje zdrave telesne teže zmanjšuje pritisk na medvretenčne diske in živčne strukture.


Diskus hernija nastane, ko mehki notranji del medvretenčne ploščice izstopi skozi razpoko v zunanjem vlaknastem obroču. Najpogosteje se pojavi v ledvenem delu hrbtenice in lahko pritiska na živčne korenine, kar povzroča bolečine in nevrološke simptome. Hernija se lahko razvije zaradi preobremenitve, staranja ali nepravilnih gibov.
V večini primerov se začne z nekirurškim zdravljenjem, ki vključuje počitek, protivnetna zdravila in fizioterapijo. Vaje za stabilizacijo hrbtenice pomagajo zmanjšati pritisk na živčne korenine. Pri hudih simptomih, ki ne minejo po več tednih, so lahko potrebne epiduralne injekcije ali kirurški posegi, kot je mikrodiscektomija. Pomembna je dolgoročna krepitev mišic in skrb za pravilno držo.
Redno izvajanje vaj za krepitev hrbtnih in trebušnih mišic zmanjša tveganje za hernijo diska. Izogibanje nepravilnemu dvigovanju težkih bremen preprečuje prekomerno obremenitev diskov. Pravilna telesna drža pri sedenju in hoji zmanjšuje pritisk na hrbtenico.
Protruzija diska pomeni začetno stopnjo zdrsa medvretenčne ploščice, kjer notranji del diska pritiska na zunanji obroč, ne da bi prišlo do popolnega pretrganja. Lahko povzroči draženje živčnih korenin in bolečino, vendar pogosto ostane brez simptomov.
V večini primerov zadostuje konservativno zdravljenje s prilagoditvijo aktivnosti in izvajanjem stabilizacijskih vaj. Fizioterapija z raztezanjem in krepitvijo hrbtnih mišic pomaga pri zmanjšanju pritiska na disk. Protivnetna zdravila in toplotna terapija lahko pomagajo pri lajšanju bolečin. Če simptomi vztrajajo ali se poslabšajo, so potrebni nadaljnji diagnostični testi in specializirano zdravljenje.
Pravilna telesna drža pri vsakodnevnih dejavnostih zmanjša tveganje za protruzijo diska. Redno izvajanje vaj za stabilizacijo hrbtenice pomaga pri ohranjanju zdravja diskov. Izogibanje dolgotrajnemu sedenju in pravilno dvigovanje bremen zmanjšuje tveganje za obremenitve hrbtenice.


Spinalna stenoza je zoženje hrbteničnega kanala, ki povzroča pritisk na hrbtenjačo in živčne korenine. Najpogosteje se pojavi pri starejših zaradi degenerativnih sprememb, kot so osteoartritis, hipertrofija ligamentov ali izrastki kosti. Zoženje lahko povzroči bolečino, šibkost in težave pri hoji.
Zdravljenje je sprva konzervativno in vključuje fizioterapijo za krepitev hrbtnih ter kolčnih mišic ter izboljšanje gibljivosti. Protivnetna zdravila lahko pomagajo pri lajšanju bolečin. Pri hujših primerih se uporabljajo epiduralne injekcije za zmanjšanje vnetja. Če simptomi močno omejujejo gibanje in vsakodnevne aktivnosti, se lahko izvede kirurško povečanje prostora v hrbteničnem kanalu (laminektomija).
Redna vadba za krepitev mišic trupa pomaga ohranjati stabilnost hrbtenice. Ohranjanje zdrave telesne teže zmanjša obremenitev hrbteničnega kanala. Pravilna drža in ergonomija pri vsakodnevnih dejavnostih zmanjšujeta tveganje za napredovanje stenoze.
Skolioza je nepravilna bočna ukrivljenost hrbtenice, ki se najpogosteje pojavi v obdobju rasti pri otrocih in mladostnikih. Lahko je idiopatska (neznanega vzroka) ali posledica nevromišičnih, degenerativnih ali prirojenih dejavnikov. Blage oblike pogosto ne povzročajo težav, hujše ukrivljenosti pa lahko vplivajo na držo, gibljivost in dihalno funkcijo.
Pri blagih oblikah se priporoča redno spremljanje in izvajanje specifičnih vaj za stabilizacijo hrbtenice. Pri napredovanju ukrivljenosti se lahko uporablja ortopedski steznik za preprečevanje poslabšanja. Hujše oblike, ki povzročajo funkcionalne težave, se zdravijo s kirurškim posegom (spinalna fuzija). Fizioterapija pomaga izboljšati mišično ravnovesje in zmanjšati napetost v hrbtenici.
Zgodnje odkrivanje skolioze pri otrocih in mladostnikih omogoča pravočasno ukrepanje. Redna telesna aktivnost in vaje za krepitev hrbtnih mišic lahko pomagajo pri podpori hrbtenice. Pravilna drža in ergonomija pri vsakodnevnih dejavnostih zmanjšujeta tveganje za poslabšanje stanja.


Spondiloza je degenerativna sprememba hrbtenice, ki vključuje obrabo medvretenčnih ploščic, sklepov in kosti. Pojavi se kot posledica staranja, dolgotrajnih obremenitev in sprememb v strukturi hrbtenice. Najpogosteje prizadene vratni in ledveni del hrbtenice ter lahko povzroča bolečine in omejeno gibljivost.
Zdravljenje vključuje fizioterapijo z vajami za krepitev mišic trupa in izboljšanje gibljivosti. Protivnetna zdravila pomagajo pri lajšanju bolečin in zmanjšanju vnetja. Toplotna terapija in manualna terapija lahko izboljšata prekrvavitev in zmanjšata togost. V hujših primerih so lahko potrebne blokade živcev ali kirurški posegi za razbremenitev stisnjenih struktur.
Redna telesna aktivnost, še posebej vaje za stabilizacijo hrbtenice, zmanjša tveganje za degenerativne spremembe. Pravilna drža in ergonomija pri delu zmanjšujeta obremenitev hrbtenice. Ohranjanje zdrave telesne teže preprečuje dodatni pritisk na sklepe hrbtenice.
Prsna kifoza je naravna ukrivljenost zgornjega dela hrbtenice, ki omogoča enakomerno razporeditev obremenitev. Ko je kifoza pretirano poudarjena (hiperkifoza) ali izravnana (hipokifoza), lahko pride do bolečin, težav s držo in omejene gibljivosti. Stanje je lahko posledica slabe drže, osteoporoze, degenerativnih sprememb ali prirojenih deformacij.
Fizioterapija s ciljno usmerjenimi vajami za krepitev mišic hrbta in trebuha pomaga pri izboljšanju drže. Manualna terapija in mobilizacija hrbtenice lahko zmanjšata napetost in bolečino. V primeru osteoporotične hiperkifoze je pomembno zdravljenje osnovne bolezni (kalcij, vitamin D, telesna vadba). Pri hujših oblikah ali prirojenih deformacijah se lahko priporoča ortopedski steznik ali kirurška korekcija.
Pravilna drža pri sedenju, hoji in dvigovanju bremen zmanjša tveganje za nepravilne ukrivljenosti hrbtenice. Redna telesna aktivnost in vaje za stabilizacijo izboljšajo mišično ravnovesje in podpirajo pravilno ukrivljenost hrbtenice. Zgodnje odkrivanje nepravilnosti omogoča pravočasno ukrepanje in preprečevanje poslabšanja.


Izpostavljeno

Izravnana ledvena lordoza – ko hrbtenica izgubi svoje naravne krivine

Stenoza vratne hrbtenice