Izpostavljeno

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

Fibromialgija: z gibanjem nad bolečino
Izpostavljeno

Kineziotaping – kako pravilno uporabiti kineziološke trakove?

Izpah rame: ključne informacije in kako poteka rehabilitacija
Izpostavljeno

Sindrom zamrznjene rame

Utesnitveni sindrom rame
Izpostavljeno

Sindrom karpalnega kanala

Sindrom torakalnega izhoda: zoprni povzročitelj mravljinčenja in bolečin v roki
Izpostavljeno

Kaj je išias in 4 uporabni nasveti za odpravo

Kako za vedno odpraviti bolečine v križu
Izpostavljeno

Kolki: nasveti in vaje za odpravljanje bolečin

Poškodovan labrum kolka – kako ukrepati?
Izpostavljeno

Endoproteza kolena: ko novo koleno pomeni novo življenje

Rehabilitacija po rekonstrukciji ACL
Izpostavljeno

Ahilarna tendinopatija – vnetje ahilove tetive

Zlom gležnja: po korakih do okrevanja
Izpostavljeno

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

Gibalna terapija
Gibalna terapija je usmerjena terapevtska vadba, ki temelji na natančni...
Težave v kolčnem sklepu so pogosto povezane z artrozo, burzitisom, impingement sindromom ali pooperativnim stanjem (npr. endoproteza). Fizioterapija zajema vzpostavitev optimalnega mišičnega ravnovesja, izboljšanje mobilnosti sklepa ter zmanjšanje bolečinske simptomatike, vse z namenom ohranjanja ali povrnitve samostojnosti in kvalitete življenja.


Bolečine v kolku so pogosta težava, ki lahko izvira iz težav v sklepu, mišicah, vezeh ali živčnih strukturah. Najpogostejši vzroki vključujejo degenerativne spremembe, preobremenitve, vnetja in poškodbe labruma. Bolečina se lahko pojavlja med hojo, v mirovanju ali pri določenih gibih.
Fizioterapija z vajami za krepitev mišic in izboljšanje gibljivosti pomaga pri lajšanju bolečin. Protivnetna zdravila in hladni obkladki zmanjšajo vnetje in oteklino. Prilagoditev telesne aktivnosti in uporaba pripomočkov (npr. ortopedski vložki) lahko zmanjšata obremenitev sklepa. Pri hujših primerih se lahko uporabijo injekcije hialuronske kisline ali kortikosteroidov. Če bolečine postanejo kronične in omejujejo vsakodnevno življenje, je lahko potrebna kirurška obravnava.
Ohranjanje primerne telesne teže zmanjša obremenitev kolčnega sklepa. Redno izvajanje vaj za stabilizacijo, moč kolka in mobilizacijo sklepa preprečuje bolečine in togost. Pravilna tehnika gibanja in uporaba ustrezne obutve zmanjšujeta tveganje za preobremenitve.
Endoproteza kolka je kirurški poseg, pri katerem se poškodovani ali obrabljeni deli kolčnega sklepa nadomestijo z umetnimi komponentami. Najpogosteje se izvaja pri napredovali artrozi, kjer bolečine in omejena gibljivost močno vplivajo na kakovost življenja. Operacija omogoča obnovitev funkcionalnosti sklepa in zmanjšanje bolečin.
Po operaciji sledi intenzivna rehabilitacija, ki vključuje fizioterapijo in postopno obremenjevanje sklepa. Prvih nekaj tednov se uporablja bergle za razbremenitev kolka. Vaje za krepitev mišic in stabilizacijo kolka so ključne za hitrejše okrevanje. Po nekaj mesecih se večina bolnikov lahko vrne k običajnim dejavnostim, vključno z lahkotno telesno aktivnostjo. Redni pregledi in prilagoditev življenjskega sloga pomagajo pri dolgotrajni uspešnosti vsadka.
Ohranjanje zdrave telesne mase zmanjšuje obremenitev na kolčni sklep. Redno izvajanje vaj za krepitev mišic kolka izboljšuje stabilnost in zmanjšuje tveganje za preobremenitve. Izogibanje nenadnim gibom in uporaba ustrezne obutve preprečujeta nepotrebne obremenitve umetnega sklepa.


Displazija kolka je prirojena ali razvita nepravilnost kolčnega sklepa, pri kateri kolčna ponvica ne pokriva v celoti glavice stegnenice. To povzroča nestabilnost sklepa in večje tveganje za obrabo hrustanca. Stanje se lahko odkrije že pri dojenčkih ali se razvije postopoma v odrasli dobi.
Pri blagih oblikah se priporoča fizioterapija za krepitev mišic in stabilizacijo sklepa. Pri simptomatskih primerih, kjer konservativno zdravljenje ne pomaga, se lahko izvede operativni poseg za preoblikovanje kolčne ponvice (periacetabularna osteotomija). Pri napredovali obrabi sklepa je pogosto potrebna zamenjava sklepa z endoprotezo. Rehabilitacija po posegu vključuje postopno vračanje k funkcionalnim gibom in obnovo mišične moči.
Zgodnje odkrivanje displazije omogoča pravočasno ukrepanje in preprečevanje dolgoročnih zapletov. Pravilna vadba za krepitev mišic okoli kolčnega sklepa zmanjša tveganje za prehitro obrabo hrustanca. Izogibanje dolgotrajnim obremenitvam sklepa lahko upočasni razvoj simptomov.
Utesnitveni sindrom kolka (FAI – femoroacetabularni impingement) je stanje, pri katerem pride do nepravilnega stika med glavico stegnenice in ponvico. To povzroča draženje hrustanca in labruma, kar vodi do bolečin in omejene gibljivosti. Dolgotrajno neobravnavano stanje lahko poveča tveganje za obrabo sklepa in razvoj artroze.
Konzervativno zdravljenje vključuje fizioterapijo za izboljšanje gibljivosti in krepitev mišic okoli kolka. Protivnetna zdravila in prilagoditev aktivnosti pomagajo pri zmanjšanju bolečine. Pri hujših oblikah, kjer konservativno zdravljenje ne pomaga, se lahko izvede artroskopska operacija za preoblikovanje kosti in zmanjšanje utesnitve. Po operaciji sledi rehabilitacija s postopnim vračanjem v aktivno življenje.
Pravilna biomehanika gibanja zmanjšuje tveganje za razvoj utesnitvenega sindroma. Krepitev mišic okoli kolka izboljšuje stabilnost sklepa in zmanjšuje obremenitev. Prilagoditev telesne aktivnosti in izogibanje ponavljajočim se gibom, ki povzročajo nelagodje, preprečujeta poslabšanje simptomov.


Piriformis sindrom nastane, ko mišica piriformis v zadnjici pritiska na ishiadični živec, kar povzroča bolečine in nevrološke simptome v nogi. Pogosto ga zamenjujejo z išiasom, čeprav vzrok ni v ledveni hrbtenici, ampak v napeti ali vneti mišici. Sindrom se pojavlja pri ljudeh, ki veliko sedijo ali izvajajo ponavljajoče se obremenitve nog.
Fizioterapija s poudarkom na raztezanju in sprostitvi piriformis mišice pomaga zmanjšati pritisk na živec. Terapija z masažo in miofascialno sprostitvijo lahko zmanjša napetost v prizadetem območju. Protivnetna zdravila in ledeni obkladki pomagajo pri zmanjšanju vnetja. V redkih primerih, kjer konzervativno zdravljenje ne pomaga, se uporabljajo injekcije kortikosteroidov ali botoksa za sprostitev mišice.
Redno raztezanje piriformis mišice in krepitev mišic medeničnega dna pomaga pri preprečevanju sindroma. Pravilna telesna drža in ergonomija pri sedenju zmanjšujeta tveganje za pritisk na živec. Prilagoditev treningov in izogibanje preobremenitvam pripomoreta k dolgoročnemu preprečevanju simptomov. Dobra telesna pripravljenost omogoča večjo adaptacijo na dnevne obremenitve in zmanjšuje možnosti za nastanek preobremenitvenih sindromov.
Obraba kolka (artroza kolčnega sklepa) je degenerativno stanje, pri katerem se hrustanec v sklepu postopoma obrablja, kar povzroča bolečino in omejeno gibljivost. Pogosto se pojavlja pri starejših osebah, športnikih ter ljudeh s prirojenimi nepravilnostmi sklepa, kot je displazija kolka. Napredovanje bolezni lahko vodi do hudih bolečin in omejitev pri vsakodnevnih dejavnostih.
V začetnih fazah se uporablja konzervativno zdravljenje, kot so fizioterapija, vaje za stabilizacijo sklepa, krepilne vaje in zmanjšanje telesne teže za razbremenitev kolčnega sklepa. Protivnetna zdravila in injekcije hialuronske kisline lahko začasno zmanjšajo simptome. Pri napredovali obrabi, kjer druge metode ne pomagajo več, je pogosto potrebna endoproteza kolka. Po operaciji sledi rehabilitacija s postopnim vračanjem v vsakodnevne aktivnosti.
Ohranjanje zdrave telesne mase zmanjša prekomerno obremenitev sklepa. Redna telesna aktivnost in vaje za krepitev mišic okoli kolka izboljšujejo stabilnost in gibljivost. Pravočasna obravnava simptomov in prilagoditev telesnih aktivnosti lahko upočasnita napredovanje obrabe sklepa.


Labrum je hrustančni obroč, ki obdaja rob kolčne ponvice in zagotavlja stabilnost sklepa ter boljše prileganje glavice stegnenice. Poškodba labruma kolka se pogosto pojavi zaradi preobremenitev, ponavljajočih se gibov ali kot posledica utesnitvenega sindroma. Poškodba lahko vodi do bolečine, nestabilnosti sklepa in omejene gibljivosti.
Konzervativno zdravljenje vključuje fizioterapijo za izboljšanje gibljivosti in stabilizacijo sklepa. Protivnetna zdravila in prilagoditev aktivnosti pomagajo pri zmanjšanju bolečine. Pri večjih raztrganinah labruma, ki povzročajo nestabilnost sklepa, je pogosto potrebna artroskopska operacija za rekonstrukcijo ali odstranitev poškodovanega dela labruma. Po operaciji sledi postopna rehabilitacija z vajami za obnovitev funkcionalnosti sklepa.
Pravilna biomehanika gibanja in izogibanje ponavljajočim se gibom zmanjšujeta tveganje za poškodbo labruma. Krepitev mišic kolka in trupa izboljšuje stabilnost sklepa. Pravočasno zdravljenje težav, kot je utesnitveni sindrom, lahko prepreči nastanek poškodb labruma.

Izpostavljeno

Poškodovan labrum kolka – kako ukrepati?

Skolioza – kaj je skolioza in ali potrebuje zdravljenje?