Izpostavljeno

Fibromialgija: z gibanjem nad bolečino

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje
Izpostavljeno

Izpah rame: ključne informacije in kako poteka rehabilitacija

Kineziotaping – kako pravilno uporabiti kineziološke trakove?
Izpostavljeno

Utesnitveni sindrom rame

Sindrom zamrznjene rame
Izpostavljeno

Sindrom karpalnega kanala

Sindrom torakalnega izhoda: zoprni povzročitelj mravljinčenja in bolečin v roki
Izpostavljeno

Zakaj vas muči išias in kako ga učinkovito odpraviti

Kako za vedno odpraviti bolečine v križu
Izpostavljeno

Kolki: nasveti in vaje za odpravljanje bolečin

Poškodovan labrum kolka – kako ukrepati?
Izpostavljeno

Endoproteza kolena: ko novo koleno pomeni novo življenje

Rehabilitacija po rekonstrukciji ACL
Izpostavljeno

Ahilarna tendinopatija – vnetje ahilove tetive

Zlom gležnja: po korakih do okrevanja
Izpostavljeno

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

Gibalna terapija
Gibalna terapija je usmerjena terapevtska vadba, ki temelji na natančni...
Gleženjsko-stopalni kompleks zaradi svoje vloge v statiki in dinamiki predstavlja eno najpogosteje poškodovanih območij mišično-skeletnega sistema. Pogoste težave vključujejo zvin gležnja, plantarni fasciitis, tendinopatije in deformacije stopal. Fizioterapevtska obravnava temelji na obvladovanju akutnih simptomov, povrnitvi proprioceptivne kontrole in biomehanskega ravnovesja, ter preprečevanju ponovitve poškodb.


Bolečine v gležnju so lahko posledica akutnih poškodb, kot so zvini, zlomi in izpahi, ali pa so povezane s kroničnimi težavami, kot so degenerativne spremembe, tendinopatije in nestabilnost sklepa. Pogosto nastanejo zaradi ponavljajočih se obremenitev, nepravilne biomehanike ali neustrezne obutve.
Zdravljenje je odvisno od vzroka bolečin in vključuje počitek, hlajenje in uporabo kompresijskih povojev pri akutnih poškodbah. Pri kroničnih težavah so ključne vaje za krepitev mišic in izboljšanje stabilnosti sklepa. Protivnetna zdravila in terapije, kot so ultrazvok ali udarni valovi, lahko zmanjšajo bolečino in vnetje. V hujših primerih je lahko potrebna imobilizacija ali celo operativna obravnava.
Pravilna izbira obutve in krepitev stabilizacijskih mišic gležnja zmanjšujeta tveganje za poškodbe. Ogrevanje pred telesno aktivnostjo in raztezanje mišic nog pripomoreta k boljši gibljivosti sklepa. Izogibanje neravnim podlagam in nenadnim obremenitvam v akutni fazi bolečine zmanjšuje možnost akutnih poškodb. Krepilne vaje za celotno kinetično verigo nog ter postopno izpostavljanje neravnim razgibanim terenom omogočajo večjo adaptacijo na dnevne obremenitve.
Zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb, ki nastane zaradi nenadnega zasuka ali obremenitve sklepa, kar vodi do raztezanja ali natrganja vezi. Najpogosteje pride do inverzijskega zvina (ko stopalo zavije navznoter), pri čemer so prizadete stranske vezi gležnja.
V akutni fazi se uporablja metoda RICE (počitek, hlajenje, kompresija, elevacija) za zmanjšanje otekline in bolečine. Po nekaj dneh se postopoma uvajajo raztezne in krepilne vaje za obnovitev stabilnosti gležnja. Pri hujših poškodbah, kjer pride do popolne rupture vezi, je morda potrebna imobilizacija ali celo kirurško zdravljenje. Pravilna rehabilitacija zmanjša tveganje za ponavljajoče se zvine.
Krepitev stabilizacijskih mišic gležnja ter celotne kinetične verige nog izboljšuje odpornost telesa proti zvinom. Uporaba opornic ali kinezioloških trakov pri intenzivnejših športnih aktivnostih lahko zmanjša tveganje za poškodbe. Pravilna obutev s podporo za gleženj in izogibanje neravnim površinam v akutni fazi zmanjšujeta možnost ponovnih poškodb. Izpostavitev razgibanim površinam in raznolikim gibom veča adaptacijo tkiv na dnevne obremenitve.


Zlom gležnja nastane pri močni sili, ki preseže odpornost kosti, pogosto ob padcih ali nenadnih zasukih stopala. Izpah gležnja pomeni, da se sklepi v gležnju premaknejo iz normalnega položaja, kar običajno spremlja tudi poškodba vezi. Obe poškodbi zahtevata takojšnjo medicinsko obravnavo.
Pri zlomu je pogosto potrebna imobilizacija z mavcem ali ortozo, v nekaterih primerih tudi kirurško fiksiranje z vijaki ali ploščicami. Pri izpahu je nujna hitra reponacija sklepa s strani zdravnika. Po imobilizaciji sledi fizioterapija za obnovitev gibljivosti, moči in stabilnosti sklepa. Okrevanje je lahko dolgotrajno, še posebej pri večjih poškodbah.
Izogibanje nevarnim situacijam (poledeneli pločnik, ipd.), ki lahko vodijo do hudih poškodb gležnja, zmanjšuje tveganje za zlom ali izpah. Uporaba opornic pri športnih aktivnostih , kjer je tveganje večje, lahko omogoča dodatno stabilnost. Pravilna tehnika gibanja, dobra mišična moč nog in ustrezna športna obutev preprečujejo nenadne sile na sklep.
Kronična nestabilnost gležnja je stanje, pri katerem vezi in mišice ne zagotavljajo dovolj stabilnosti sklepa, kar povzroča ponavljajoče se zvine in občutek negotovosti pri hoji. Pogosto je posledica slabo saniranih preteklih poškodb.
Fizioterapija z vajami za izboljšanje propriocepcije in stabilizacije sklepa je ključna pri zdravljenju. Nošenje opornic ali posebnih stabilizacijskih trakov pri športnih dejavnostih lahko zmanjša tveganje za poškodbe. V hujših primerih je morda potrebna kirurška rekonstrukcija poškodovanih vezi. Po operaciji sledi dolgotrajna rehabilitacija za obnovitev stabilnosti in moči sklepa.
Pravilna rehabilitacija po vsakem zvinu zmanjšuje tveganje za nastanek kronične nestabilnosti. Redna vadba za krepitev gležnja in izboljšanje ravnotežja pomaga pri stabilizaciji sklepa. Prilagoditev športnih aktivnosti in nošenje ustrezne obutve preprečujeta nadaljnje poškodbe.


Trn v peti je kostni izrastek na petnici, ki nastane zaradi dolgotrajnega prekomernega obremenjevanja stopala, pogosto v kombinaciji s plantarnih fasciitisom. Do nastanka pride zaradi kroničnega vnetja in preobremenitve stopalne vezi (plantarne fascije), kar povzroči nalaganje kalcija na petnici. Čeprav lahko trn ostane neboleč, pogosto povzroča kronične bolečine pri hoji.
Uporaba ortopedskih vložkov s podporo loka in blaženjem pete zmanjša obremenitev stopalne fascije. Fizioterapija z raztezanjem plantarnih vezi in masažo stopala pomaga pri sprostitvi napetosti. Protivnetna zdravila ali terapija z udarnimi valovi lahko zmanjšajo bolečino in vnetje. V hujših primerih se uporabljajo kortikosteroidne injekcije ali redkeje kirurško odstranjevanje trna. Dolgotrajno izboljšanje se doseže z odpravo biomehanskih vzrokov težave (kot so vzorci hoje in dnevnih obremenitev, ipd.).
Nošenje udobne in blažene obutve s pravilno podporo zmanjšuje tveganje za nastanek trna v peti. Redno raztezanje stopalnih mišic in fascije izboljšuje elastičnost tkiv. Prilagoditev športnih aktivnosti in izogibanje dolgotrajnim obremenitvam na trdih površinah pomaga pri preprečevanju težave. Vzdrževanje zdrave telesne mase in izogibanje nihanju telesne teže pripomore k zmanjšanju tveganja za preobremenitev stopalnih struktur.
Plantarni fasciitis je vnetje plantarne fascije, močne vezivne strukture, ki povezuje peto s prsti in podpira stopalni lok. Do vnetja pride zaradi prekomerne obremenitve, ponavljajočih se udarcev ali neustrezne obutve. Gre za eno najpogostejših oblik bolečine v peti, ki prizadene tako športnike kot ljudi z dolgotrajnim stanjem ali hojo.
Počitek in zmanjšanje obremenitev na stopalo sta ključna za zmanjšanje vnetja. Raztezne vaje za plantarno fascijo in mečne mišice pomagajo pri sprostitvi napetosti. Uporaba ortopedskih vložkov in blažene obutve zmanjša obremenitev na peto. Protivnetna zdravila in terapija z udarnimi valovi lahko pospešijo okrevanje. V hujših primerih se uporabljajo kortikosteroidne injekcije, pri kroničnih težavah pa so lahko potrebne specializirane fizioterapevtske metode.
Nošenje ustrezne obutve z dobro podporo loka zmanjšuje tveganje za plantarnih fasciitis. Redno raztezanje mečnih mišic in plantarne fascije ohranja prožnost in preprečuje preobremenitve. Pravilna biomehanika hoje in izogibanje dolgotrajni obremenitvi na trdih površinah zmanjšujeta tveganje za nastanek težave. Ohranjanje zdrave telesne mase, pravilno stopnjevanje vadbene obremenitve in preprečevanje nihanja telesne teže navzgor preprečujejo preobremenitev stopalnih struktur.



Izpostavljeno

Demenca – naj bo gibanje vaše zdravilo

Vse o kolku in 7 vzrokov za bolečino