Izpostavljeno

    Trening za moč v telovadnici

    Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

    Že vrabci čivkajo, da ima vadba za moč oz. vadba...
    Bolečine v vratu in ramenih pri fibromialgiji

    Fibromialgija: z gibanjem nad bolečino

    Fibromialgija je pogosto spregledana in napačno razumljena bolezen. Zanjo so...

    Izpostavljeno

    Izpah rame

    Izpah rame: ključne informacije in kako poteka rehabilitacija

    Do izpaha rame pride, ko se glavica nadlahtnice premakne iz...
    Kineziološki trakovi

    Kineziotaping – kako pravilno uporabiti kineziološke trakove?

    Kineziotaping s pomočjo elastičnih trakov podpira okrevanje, lajša bolečine in...

    Izpostavljeno

    Supraspinatus

    Sindrom zamrznjene rame

    Zamrznjena rama je stanje zmanjšane gibljivosti in bolečine v ramenskem...
    bolečine v rami

    Utesnitveni sindrom rame

    Utesnitveni sindrom rame sodi med najpogostejša bolečinska stanja v ramenskem...

    Izpostavljeno

    Bolečina v vratu in roki

    Sindrom torakalnega izhoda: zoprni povzročitelj mravljinčenja in bolečin v roki

    V tem članku vam predstavimo manj poznani sindrom torakalnega izhoda...
    Bolečina v zapestju

    Sindrom karpalnega kanala

    ​Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi pritiska na mediani živec v...

    Izpostavljeno

    Obraba kolka

    Kaj je išias in 4 uporabni nasveti za odpravo

    Išias ali ishiadične bolečine so verjetno najbolj znane bolečine, ki...
    Kineziološka vadba in bolečine

    Kako za vedno odpraviti bolečine v križu

    V tem članku bomo razbili najpogostejše mite o bolečinah v...

    Izpostavljeno

    Kolki

    Kolki: nasveti in vaje za odpravljanje bolečin

    Včasih so težave s kolki zelo očitne - bolečine so...
    Bolečina v kolku

    Poškodovan labrum kolka – kako ukrepati?

    Do poškodbe labruma kolka običajno pride zaradi več razlogov. Glavni...

    Izpostavljeno

    Osgood-Schlatter

    Endoproteza kolena: ko novo koleno pomeni novo življenje

    Totalna endoproteza kolena (TEP) – zapleten izraz za operacijo, ki...
    Opornica za koleno

    Rehabilitacija po rekonstrukciji ACL

    Če vas je doletela poškodba križne vezi, si zelo verjetno...

    Izpostavljeno

    ahilarna tendinopatija

    Ahilarna tendinopatija – vnetje ahilove tetive

    Ahilarna tendinopatija je pogosta težava pri tekačih, ki se kaže...
    Noga v mavcu

    Zlom gležnja: po korakih do okrevanja

    Zlom gležnja nastane, ko pride do zloma ene ali več...
  • Izpostavljeno

    Trening za moč v telovadnici

    Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

    Že vrabci čivkajo, da ima vadba za moč oz. vadba...
    Fizioterapija

    Gibalna terapija

    Gibalna terapija je usmerjena terapevtska vadba, ki temelji na natančni...

Teniški komolec: ko vsakdanji gibi postanejo izziv

teniški komolec
Teniški komolec s svojim imenom nakazuje, da gre z poškodbo teniških igralcev, vendar v resnici ni čisto tako. Bolečine na zunanji strani komolca se res lahko pojavijo po igri tenisa, lahko pa tudi pri čisto vsakdanjih gibih, kjer uporabljamo mišice podlahti in zapestja – pri tipkanju, ko nekaj močneje zagrabimo ali dvignemo s tal in pri določenih ponavljajočih gibih (npr. rokovanje z miško, pleskanje).Kaj torej je teniški komolec in kaj lahko storimo, če se bolečine pojavijo?

Kazalo zapisa

Kaj sploh je teniški komolec?

Teniški komolec ali lateralni epikondilitis spada med tendinopatije. Tendinopatija je izraz za degenerativne poškodbe določenih tetiv: v tem primeru so poškodovane tetive, ki se pripenjajo na lateralni epikondil komolca –  kostnega izrastka, ki ga zlahka zatipate na zunanji strani komolca (kadar je dlan usmerjena k tlom).

Na izrastek se pripenjajo tetive mišic podlahti, ki iztegujejo zapestje in prste oz. ekstenzorske mišice (npr. extensor carpi radialis brevis in extensor digitorum) ter druge mišice, ki sodelujejo pri stabilizaciji zapestja med dvigovanjem bremen in stiskanjem, npr. med zategovanjem vijakov, rezanjem, vrtanjem…

Teniški komolec anatomija
Slika prilagojena po https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/7049-tennis-elbow-lateral-epicondylitis

Do degenerativne poškodbe pride zaradi kroničnih ponavljajočih se obremenitev na tkiva (mišice in tetive), kar sprva vodi v razdraženost tkiv, na dolgi rok pa se zaradi neustrezne regeneracije v strukturi tetiv pojavijo degenerativne spremembe.

Ponavljajoče obremenitve v primeru teniškega komolca so iztegi ter rotacije zapestja ter grabljenje oz. prijemanje. Ti se pojavljajo pri določenih športih, kot so tenis in drugi športi z loparji (squash, badminton), »problematični« gibi pa so pogosti pri določenih poklicih, ki so zaradi narave dela bolj ogroženi za pojav teniškega komolca. Ti poklici so vodovodarji, tesarji, pleskarji, glasbeniki, mehaniki, gradbeniki, mesarji in ostali. Težava se včasih pojavi tudi pri pisarniških delavcih, ki veliko časa tipkajo in uporabljajo miško.

Diagnoza

Diagnoza teniškega komolca temelji predvsem na kliničnem pregledu in pogovoru z bolnikom. Pri postavljanju diagnoze je zdravnik ali fizioterapevt pozoren na značilno bolečino ob pritisku na zunanji (lateralni) del komolca, kamor se pripenjajo tetive mišic iztegovalk zapestja. Bolečina se običajno okrepi ob iztegu zapestja proti uporu ali pri dvigovanju predmetov z iztegnjeno roko in navzdol usmerjeno (pronirano) dlanjo. Ti testi so pogosto dovolj za postavitev diagnoze, saj slikovne preiskave (npr. ultrazvok ali magnetna resonanca) služijo predvsem potrditvi diagnoze ali izključitvi drugih vzrokov bolečine.

Bolečino na zunanji strani komolca lahko povzročajo tudi druga stanja. Primer je utesnitev radialnega živca (radialni živec oživčuje mišice, ki so prizadete pri teniškem komolcu), lahko gre tudi za artritis komolca ali celo bolečino, ki izvira iz vratne hrbtenice. Pri teh stanjih se (včasih pekoča) bolečina pogosto širi vzdolž podlakti,  spremlja jo lahko tudi mravljinčenje, kar ni značilno za teniški komolec. Ukrepi pri teh stanjih so drugačni, zato je ustrezna diagnostika pomembna za nadaljnje ukrepe.

Potek tendinopatije – od obremenitve do degeneracije

Razvoj tendinopatije poteka v več korakih:

Obremenitev tetive

Kadar izvajamo določeno aktivnost, je tetiva pod obremenitvijo zaradi aktivacije mišic, kar je popolnoma  normalen pojav. Če tkivo po aktivnosti (naj bo to trening ali pa služba) dobi priložnost za počitek in regeneracijo, se težave ne pojavijo – ravno nasprotno, tkiva postajajo sčasoma močnejša in prilagojena na stres – na nalogo, ki jo opravljajo.

Preobremenitev tetive

Težava nastane, kadar tetiva ne dobi ustreznega počitka in je ponovno prehitro ali prekomerno (ali oboje) izpostavljena novi obremenitvi. Obremenitev ne rabi biti zelo visoka, dovolj so že običajne obremenitve, kadar so ponavljajoče iz dneva v dan. V tem primeru se razvije reaktivna tendinopatija, za katero so značilni bolečina in občutljivost v predelu tetive, ki po prenehanju problematične aktivnosti kmalu ponehata. Novejše raziskave so pokazale, da je v tej fazi vnetje prisotno v manjšem obsegu, kot se je prvotno mislilo, zato hlajenje z ledom in protivnetna zdravila nista najbolj smiselna ukrepa.

Neuspešna regeneracija tetive

Regeneracija ni uspešna, kadar se tetivo v stanju reaktivne tendinopatije še naprej obremenjuje in s tem preprečuje ustrezen proces regeneracije tkiva. Podobna analogija je celjenje kože – koža se ne more zaceliti, če bi vedno odpraskali krasto, še preden bi sama odpadla.

Degenerativna tendinopatija

Neuspešni poskusi regeneracije tetive sčasoma (tekom več mesecev in let) vodijo v degenerirano tkivo, kar lahko vidimo tudi z določenimi slikovnimi tehnikami (npr. magnetno resonanco), saj je tkivo tudi strukturno spremenjeno. V tej fazi je tetiva kronično vzdražena in pogosto simptomi ne ponehajo kljub počitku. Tetivno tkivo je togo in boleče, kar lahko občutimo tudi po obdobjih neakivnosti, npr. zjutraj ko se zbudimo.

V tetivnem tkivu lahko procesi potekajo tudi hkrati – del tkiva je stopnji reaktivne tendinopatije, del pa že v degenerativni tendinopatiji. Da dosežemo stopnjo degenerativne tendinopatije traja kar nekaj časa – nekaj mesecev (ali celo let) obremenjevanja tkiva ob že prisotni bolečini.

Kaj lahko storimo, ko se pojavijo bolečine?

Če razumemo, kako je prišlo do težav, s katerimi se spopadamo, lahko ustrezno ukrepamo, da proces obrnemo. Tendinopatija ni končna obsodba in naše telo ima čudovito sposobnost regeneracije, le nekoliko počasneje gre, kot bi si želeli. 😊

Potrebno je odstraniti ključne stresorje na naše tkivo:

  • Problematično gibanje/aktivnost
  • Intenziteta aktivnosti
  • Količina obremenitve

Po odstranitvi problematičnega dela pa se lotimo rehabilitacije, s katero spodbudimo celjenje tetive do normalnega stanja ali pa se temu poskusimo čimbolj približati.

Teniški igralec z bolečim komolcem

Zgornji nasvet bi lahko razumeli kot »tenis igraj 2x na teden namesto 5x na teden«, v primeru da se nekdo s teniškim komolcem spopada zaradi (pre)obremenitev v službi, pa mu zgornji nasvet ne pride v poštev. Zato je pomembno omeniti dejavnike, ki posredno vplivajo na zgoraj naštete stresorje.

Tetiva je kot neke vrste vrvica, s katero je mišica pritrjena na kost. Ko se mišica aktivira, se sila prenese tudi na tetivo. Količina obremenitve, ki je bo deležna tetiva, je odvisna od aktivacije mišice oz. kakšno silo mišica proizvaja ALI sprejema. Primer: pri odrivu od tal mišice nog in kolkov silo proizvajajo, ob pristanku pa silo sprejemajo. Pri kompleksnejših gibih pa sodeluje veliko različnih mišic in je velikost sile, ki jo prejemajo posamezne mišice, odvisna tudi od aktivacije posameznih mišic.

Konkretno pri teniškem komolcu: če je ramenski obroč prešibek glede na to, kaj zahtevamo od telesa, se večji del sil prenese na mišice zapestja. Podobno je s tehniko pri tenisu: neustrezna tehnika neustrezno poveča obremenitev na določene mišice. Ne samo pri tenisu, tudi pri drugih ročnih gibanjih je podobno – pomembno je, kako gibanje izvajamo. Če so mišice ramenskega obroča prešibke, bodo pri privijanju/odvijanju namesto rame dodatno stabilizacijo prevzele (manjše) mišice v komolcu. Če na neustrezno mehaniko gibanja dodamo še premalo regeneracije med aktivnostmi in vsakodnevno izpostavljenost, je to idealen recept za teniški komolec – ali katerokoli drugo tendinopatijo (npr. skakalno koleno ali ahilarna tendinopatija), saj je mehanizem poškodbe enak.

V večini primerov stanje lahko popravimo do te mere, da lahko »problematično« gibanje ponovno izvajamo brez bolečin in drugih težav.

Ustrezna rehabilitacija

Kaj lahko storimo, če nas doleti teniški komolec? Počitek, led, zdravila, opornica?

Naš glavni cilj je povrnitev funkcionalnosti tkiv. Zgoraj naštete »rešitve« k temu na dolgi rok ne prispevajo. Počitek je do neke mere smiseln ukrep – še posebej kadar smo v začetnih stadijih tendinopatije. Ker tendinopatija po svojem mehanizmu ni vnetno stanje, sta led in protivnetna zdravila brez pomena, saj ni prisotnega vnetnega procesa in otekline, ki bi ju želeli omejiti.

Kaj pa bolečina med vajami?

Če je med izvajanjem vaj prisotna bolečina, to ni nujno slaba stvar. Bolečina v primeru teniškega komolca oz. nasploh pri tendinopatijah je normalna, če so hkrati prisotni naslednji pogoji:

  • bolečina na stopnji 2-3 od 10
  • se ne povečuje med izvajanjem vaj
  • ni poslabšanja naslednji dan

Pomembno je tudi, da tekom rehabilitacije opažamo napredek v moči in funkciji mišic, posledično se simptomi sčasoma zmanjšajo in izzvenijo.

Pri vajah za rehabilitacijo se osredotočamo predvsem na ekscentrične vaje prizadetih mišic – počasno, kontrolirano spuščanje zapestja iz iztegnjenega položaja (z lažjim bremenom), sčasoma pa napredujemo do večjih bremen in funkcionalnih, kompleksnejših gibov – odvisno, v kateri šport ali aktivnost se vračate. Preveriti je potrebno gibanje celotnega telesa, saj naši deli ne delujejo v izolaciji, ampak v sodelovanju med sabo.

Na spodnjem videu si lahko ogledate dodatno razlago in konkretne vaje, kako postopati v primeru težav s komolcev: golfistični in teniški komolec.

Kako preprečiti pojav teniškega komolca?

Dejavniki tveganja za razvoj teniškega komolca so znani:

  • ponavljajoči iztegi ter rotacije zapestja ter grabljenje oz. prijemanje, bodisi med športnimi aktivnostmi ali zaradi narave poklica
  • slaba tehnika ali neprimerna oprema; konkretno pri tenisu je problematičen backstroke, lopar s preozkim ročajem ali preveč napetimi strunami
  • neprimerna tehnika dviganja bremen
  • starost; z leti se elastičnost tetiv ter njihova sposobnost celjenja zmanjšujeta
  • neustrezna moč in gibljivost v podlahti in ramenskem obroču
  • kajenje, metabolne bolezni (debelost, diabetes)

Preventiva je torej odvisna od tega, s katerimi dejavnostmi se ukvarjate – kje so mišice podlahti najbolj »na udaru«. Na našo starost nimamo vpliva, lahko pa vplivamo na moč in gibljivost ključnih mišičnih skupin – z ustrezno vadbo za moč.

Zaključek

Teniški komolec je težava, ki ne prizadene le športnikov, temveč tudi druge posameznike pri vsakodnevnih opravilih in poklicih. Pojavi se kot posledica ponavljajočih se obremenitev in neustrezne regeneracije tetiv, kar vodi v bolečine, zmanjšano funkcionalnost roke in postopno degeneracijo tkiva.

S pravočasnim ukrepanjem lahko večina posameznikov ponovno doseže neboleče izvajanje gibanja in se vrne k svojim dejavnostim. To lahko dosežemo z ustreznim razbremenjevanjem tkiva, ciljno usmerjeno vadbo za moč in gibljivost ter z izboljšanjem tehnike gibanja. Telo ima izjemno sposobnost prilagajanja in regeneracije – če mu le damo priložnost z ustreznim ravnovesjem med obremenitvijo in počitkom.

Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!

Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.

Deli povezavo

Facebook
LinkedIn
WhatsApp

Preberite ostale blog objave

Informacije

Cenik

Izpostavljeno

Skakalno koleno

Obraba kolena – osteoartroza

Obraba kolena je kronična degenerativna poškodba struktur v področju kolena....
ahilarna tendinopatija

Ahilarna tendinopatija – vnetje ahilove tetive

Ahilarna tendinopatija je pogosta težava pri tekačih, ki se kaže...