Zaradi sodobnega življenjskega sloga, ko veliko časa preživimo za računalnikom, je sindrom karpalnega kanala poznan čedalje več ljudem. Stanje nastane zaradi pritiska na mediani živec v ozkem prehodu zapestja in povzroča neprijetne občutke: bolečino in mravljinčenje predvsem v prvih treh prstih.
Čeprav se simptomi pogosto razvijajo postopoma, lahko brez ustreznega ukrepanja vodijo do trajnih poškodb in zmanjšane funkcionalnosti roke. V tem članku bomo raziskali vzroke, simptome in možnosti zdravljenja sindroma karpalnega kanala ter predstavili preventivne ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za njegov nastanek.
Kaj sploh je karpalni kanal?
Karpalni kanal je pravzaprav ravno to, na kar nakazuje samo ime: ozek kanal oziroma prostor, skozi katerega med drugim prehaja iz podlahti v dlan sredinski živec – mediani živec.
Kako pride do sindroma karpalnega kanala?
Sindrom karpalnega kanala je največkrat posledica več dejavnikov: genetsko podedovan zmanjšan karpalni kanal, ženski spol, ponavljajoča se gibanja v zapestju (uporaba računalniške miške, držanje škarij), konstantne izpostavljenosti vibracijam, zakrčenih nekaterih mišic (največkrat upogibalk prstov in zapestja) ter šibkost drugih (največkrat iztegovalk prstov in zapestja), vnetnih stanj v telesu (revmatoidni artritis), prekomerna telesna teža ter nekatera kronična obolenja, ki lahko poškodujejo živce, na primer sladkorna bolezen.
Simptomi sindroma karpalnega kanala
Kadar pride do konstantno povečanega pritiska na mediani živec, se pojavijo sledeči simptomi:
- mravljinčenje ali omrtvičenost prstov/dlani (posebej ponoči)
- asimetrična šibkost prijema med obema dlanema (atrofija tenarne mišice)
- otrplost prstov in dlani
- zmanjšanje občutka za dotik in prijem s prsti
- bolečina v zapestju, dlani ali prstih (razen v mezincu)
Načini blaženja simptomov in odpravljanja težav sindroma karpalnega kanala
Obstaja več načinov odprave težav, ki jih povzroča konstantno povečan pritisk na mediani živec. Osredotočil se bom na kombinacijo dveh ne-invazivnih, ki prinašata pozitivne rezultate: opornica in gibalna terapija.
Opornica
Če se težave z mravljinčenjem in bolečino pojavljajo samo tekom noči ali drugih specifičnih početij (uporaba računalniške miške), je mogoče kupiti posebne opornice, ki zapestje tekom noči ali te specifične dejavnosti ohranjajo v nevtralnem položaju. Tako se zmanjša potencialen pritisk na mediani živec v karpalnem kanalu zaradi pretirano pokrčenega ali iztegnjenega zapestja ter obremenitev v nepravilnih položajih.
Gibalna terapija
“Nitkanje živca”, raztezanje in sproščanje zakrčenih mišic zapestja in podlahti ter krepitev pozabljenih mišic v okolici zapestja ter učenje zavedanja položaja zapestja v prostoru.
Gibalna terapija kot učinkovita preventiva in kurativa sindroma karpalnega kanala
Gibalna terapija je učinkovit način preprečevanja nastanka in odprave že nastalega sindroma karpalnega kanala. Osredotoča se na nitkanje oziroma drsanje živca skozi karpalni kanal, krepitev oslabelih in sproščanje zakrčenih mišic okoli zapestja – torej ponovnega vzpostavljanja pravilnega razmerja moči mišic na obeh straneh sklepa. Uči tudi pravilnih vzorcev gibanja ter zavedanja položaja zapestja v prostoru.
Gibalna terapija skupaj z opornico predstavlja najboljšo možno ne-invazivno kombinacijo ukrepov proti razvitju in/ali poslabšanju sindroma karpalnega kanala.
Sledi zaporedje ukrepov, katerim sledimu pri preventivni ali kurativni vadbi proti sindromu karpalnega kanala:
1. “Nitkanje”
Najpomembnejša in prva stvar, kateri se posvetimo z gibalno terapijo, je tako imenovano »nitkanje« oziroma »flossing« medianega živca. Z določenimi vajami želimo živec po svoji poti drsati od izvira v vratnem delu hrbtenice proti koncu v prstih dlani in obratno. S tem mu izboljšujemo možen obseg giba in potencialno nižamo možno bolečino. Poskušamo mu povrniti drsenje z zmanjšano bolečinsko občutljivostjo.
Vaje izvajamo v približno 15 ponovitvah v dveh ali treh zaporednih serijah. Cilj je začutiti nekakšno toplino v zapestju. Če pri zadnji vaji ne moremo imeti iztegnjenih prstov, potem je verjetno še prezahtevna.
2. Raztezne in sprostilne vaje
Zatem se preveri tonus mišic na obeh podlahteh: na spodnji in na zgornji strani, nato se otipa še tonus mišic dlani obeh rok. Pri morebitnem odkritju povečanega tonusa na prizadeti roki se najprej posvetimo odpravi le-tega s samomasažo. To lahko storimo s teniško žogico ali podobnim pripomočkom, s katerim valjčkamo in zadržujemo pritisk na podlakti na mestih, kjer so točke povišanega tonusa. Tonus nižamo tudi z raztezanjem teh mišic.
Lahko pa se prijavite tudi na našo fizioterapijo, kjer znižamo tonus mišic.
Nato se oceni aktivna in pasivna gibljivost obeh zapestij in v primeru večjega deficita (več kot 15%) na prizadeti strani se posvetimo izenačenju obsega giba. Vaje na spodnjem posnetku izvajamo do 60 sekund v dveh ali treh zaporednih serijah.
3. Vaje za moč mišic zapestja
Naslednji korak predstavlja ocena moči stiska in odpiranja obeh dlani. Praviloma bomo v prizadeti roki odkrili primanjkljaj moči stiska in odpiranja dlani, zato se poslužujemo vaj v spodnjem posnetku. Vaje na začetku izvajamo v približno 15 ponovitvah v dveh do treh zaporednih serijah, kasneje jih otežimo in število ponovitev zmanjšamo na 8 – 12 , cilj je, da se približujemo odpovedi mišic zaradi utrujenosti. Izjemo predstavlja vaja navijanje vrvice, tam naj bo število ponovitev 6-8.
4. Opornica
Zadnji korak ukrepov predstavlja opornica za zapestje, ki jo je možno uporabljati na več načinov. Lahko se jo uporablja preko noči, da je zapestje tekom spanja v nevtralnem položaju in tako minimaliziramo dodaten pritisk na mediani živec. Možno jo je uporabljati tudi tekom določene dejavnosti (npr. uporaba računalniške miške), ki sproži simptome karpalnega kanala.
Pristop k obravnavi po operativnem posegu odprtega tipa
Možno je, da sindrom karpalnega kanala napreduje do točke, kjer se neprijetna občutja pojavljajo v takšni meri in tako pogosto, da je potrebno mediani živec operativno sprostiti. Simptomi prizadetega ovirajo pri vsakdanjih opravilih in zbujajo ponoči.
Z opisanim postopkom lahko operirano zapestje povrnemo na funkcionalen nivo. S kombinacijo gibalne terapije in opornice lahko zaustavimo napredovanje sindroma karpalnega kanala tudi na drugem zapestju, zato vaje izvajamo na obeh zapestjih.
Najpomembnejša stvar v prvem tednu po operaciji je negovanje rane. Ko se rana zaceli, jo lahko mažete z ribjim mazilom vsaj dvakrat dnevno. Takoj zatem sledi tudi program vadbe, ki se najprej osredotoča na nitkanje medianega živca, nato na pridobivanju ustrezne gibljivosti in končno še moči v zapestju.
Program vadbe izvajate trikrat tedensko, 5 tednov. Nekje v šestem tednu po operaciji pričakujemo, da bi se deficit gibljivosti v operiranem zapestju zmanjšal na zanemarljivega, moč pa povrnila na dobrih 80% predoperativnega stanja, kar omogoča neoviran povratek v večino aktivnosti vsakdanjega življenja.
Karpalni kanal je pomemben del našega telesa, ki lahko povzroči številne težave, ko je izpostavljen preobremenitvi ali poškodbam. Pravočasno prepoznavanje simptomov, kot so bolečine in mravljinčenje v zapestju, je ključno za učinkovito zdravljenje.
Z ustreznimi vajami, spremembami življenjskega sloga ter strokovno pomočjo lahko ublažimo težave in se vrnemo k vsakodnevnim aktivnostim brez bolečin. Ne pozabite, da je preventiva najboljša pot, zato skrbite za zdravje svojih zapestij in se posvetujte s strokovnjakom ob prvih znakih težav.
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
Viri
Charles D., Jennings, MD in Katherine F. (2016). Carpal Tunnel Syndrome. Pridobljeno iz https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases–conditions/carpal-tunnel-syndrome/
Carpal Tunnel Syndrome Fact Sheet. (2017). National Institute of Neurological Disorders and Stroke. Pridobljeno iz https://www.ninds.nih.gov/disorders/patient-caregiver-education/fact-sheets/carpal-tunnel-syndrome-fact-sheet
