Koleno – mojstrovina narave
Koleno je eden najbolj zapletenih sklepov v telesu. Povezuje stegnenico, golenico in pogačico ter omogoča gibanje, kot so hoja, tek ali preprosto vstajanje s stola. Njegove sklepne površine so prekrite s hrustancem, ki omogoča gladko gibanje brez trenja. Za stabilnost skrbijo vezi, mišice (predvsem sprednja stegenska mišica (kvadriceps) in zadnje stegenske mišice) pa omogočajo gibanje ter absorbirajo obremenitve. V kolenu najdemo tudi meniskusa, ki delujeta kot naravna blažilca in skrbita za enakomerno razporeditev sil.
Kdaj je potrebna endoproteza kolena?
Kirurška zamenjava kolenskega sklepa je priporočljiva predvsem pri bolnikih, ki trpijo za hudimi oblikami osteoartritisa, saj gre za najpogostejši vzrok obrabe sklepa. Poleg tega so lahko razlogi tudi revmatoidni artritis, posttravmatski artritis in različne deformacije kolenskega sklepa, ki povzročajo neenakomerno obremenitev in bolečino.
Okvara hrustanca, ki se lahko pojavi zaradi poškodb ali staranja, vodi v kronične bolečine in togost sklepa, kar močno omejuje gibljivost in otežuje vsakodnevne aktivnosti. Kadar konzervativne metode zdravljenja, kot so fizioterapija in kinezioterapija, ne prinesejo več napredka, postane operativna zamenjava sklepa edina učinkovita rešitev za izboljšanje kakovosti življenja posameznika.
Vrste kolenskih protez
Totalna endoproteza kolena (TEP) je kirurški poseg, pri katerem se zamenja celoten kolenski sklep, vključno z obema sklepnima površinama stegnenice in golenice, včasih pa tudi pogačico, če je to potrebno. Gre za najpogostejši tip endoproteze, ki se uporablja pri ljudeh z obsežnimi težavami v kolenu, kot so huda obraba ali degeneracija sklepnih površin, ki pogosto spremlja staranje ali poškodbe.
Delna endoproteza kolena pa pomeni, da se zamenja le en predel kolena, bodisi medialni (notranji) bodisi lateralni (zunanji) del, odvisno od tega, kateri del kolena je poškodovan. Ta vrsta operacije je primerna za posameznike, ki imajo lokalizirane poškodbe ali obrabo v enem delu kolena, medtem ko so ostali deli sklepa še v dobrem stanju. To omogoča ohranjanje zdravega dela sklepa in krajšo rehabilitacijo v primerjavi s celotno zamenjavo kolena.
Patelofemoralna proteza vključuje le zamenjavo pogačice in sprednjega dela stegnenice, pri čemer se ne posega v druge dele kolena. Ta poseg je primeren za ljudi, ki imajo težave predvsem s patelofemoralnim sklepom, kot so hude bolečine ali obraba v tem delu, vendar ostali deli kolena niso prizadeti. Takšen poseg omogoča izboljšanje gibljivosti kolena in zmanjšanje bolečin, hkrati pa ohranja preostale sklepne strukture.
Kaj se skriva v umetnem kolenu?
Endoproteza kolena je običajno narejene iz kombinacije različnih materialov, ki skupaj zagotavljajo dolgo življenjsko dobo, trdnost in biokompatibilnost. Za glavne komponente endoproteze, ki nadomestijo stegnenico in golenico, se najpogosteje uporabljajo kovine ali kovinske zlitine (titan, kobalt-kromova zlitina). Ti materiali so izjemno trdni, odporni na korozijo in omogočajo dolgoročno delovanje brez večjih težav.
Polietilen visoke gostote se pogosto nahaja na površinah, kjer se stikajo deli sklepa, saj dobro posnema lastnosti naravnega hrustanca. To pomaga pri zagotavljanju gladkega in udobnega gibanja kolena ter zmanjša obrabo med premikanjem sklepnih površin.
Včasih se med materiali zaradi svojih odličnih lastnosti, kot so odpornost na obrabo, biokompatibilnost in stabilnost znajde tudi keramika. Keramične komponente se običajno uporabljajo v kombinaciji s kovinskimi materiali, da se zagotovi optimalna funkcionalnost in trajnost proteze.
Kako poteka operacija?
Kirurški postopek za vstavitev endoproteze kolena poteka v več korakih, ki zagotavljajo uspešno izvedbo operacije in optimalno okrevanje bolnika.
Najprej se opravi predoperativna ocena, ki vključuje rentgensko slikanje, magnetno resonanco in krvne preiskave, s katerimi kirurg natančno oceni stanje kolenskega sklepa in splošno zdravstveno stanje pacienta. Izvede se tudi posvet s fizioterapevtom ali kineziologom, ki pacientu predstavi potek okrevanja po operaciji.
Sledi anestezija, ki je lahko splošna ali spinalna. Pri splošni anesteziji je pacient v celoti uspavan, medtem ko spinalna anestezija omrtviči le spodnji del telesa, pacient pa lahko ostane buden ali blago sediran. Izbira anestezije je odvisna od zdravstvenega stanja bolnika in priporočil anesteziologa.
Naslednji korak je rez in priprava kosti, pri čemer kirurg naredi kirurški rez na sprednjem delu kolena in odstrani poškodovani hrustanec ter dele kosti, ki jih nadomesti z vsadkom. Nato sledi namestitev vsadka, pri čemer se kovinske komponente trdno pritrdijo na stegnenico in golenico, polietilenski distančnik pa služi kot nadomestek hrustanca.
Po končani vstavitvi proteze kirurg zapre operativno rano s šivi ali sponkami, včasih pa se vstavi tudi drenaža za odvajanje odvečne tekočine in preprečevanje oteklin. Sledi obdobje okrevanja, ki vključuje nadzorovano rehabilitacijo in kinezioterapijo za postopno povrnitev gibljivosti in moči kolena.
Okrevanje in rehabilitacija po menjavi kolena
Po operaciji endoproteze kolena sledi obdobje okrevanja, ki je ključnega pomena za uspešen izid posega. Pacient običajno ostane v bolnišnici 2 – 5 dni, odvisno od poteka okrevanja in morebitnih zapletov. Že v prvih 24 – 48 urah po operaciji se priporoča obremenitev operirane noge s pomočjo bergel ali hodulje, kar spodbuja prekrvavitev in zmanjšuje tveganje za zaplete, kot so krvni strdki.
Ključno vlogo pri rehabilitaciji ima fizioterapija, saj pomaga pri krepitvi mišic, izboljšanju obsega gibanja in ponovni vzpostavitvi stabilnosti kolena. Terapija se začne že v bolnišnici in se nato nadaljuje ambulantno ali na domu pod nadzorom fizioterapevta. Redne vaje in postopno povečevanje obremenitve so bistvenega pomena za uspešno vračanje k normalnim vsakodnevnim aktivnostim.
Popolno okrevanje po operaciji endoproteze kolena traja približno 3 do 6 mesecev, pri čemer je hitrost rehabilitacije odvisna od bolnikove starosti, splošnega zdravstvenega stanja in upoštevanja navodil fizioterapevtov in kineziologov. S pravilno rehabilitacijo in vzdrževanjem primerne telesne aktivnosti je mogoče doseči dolgotrajno izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečin, kar pacientu omogoča bolj kakovostno življenje.
Življenjska doba proteze
Življenjska doba endoproteze kolena je v povprečju med 15 in 20 let, odvisno od bolnikove telesne aktivnosti, teže in splošnega zdravstvenega stanja. Sodobni vsadki so izdelani iz visokokakovostnih materialov in ob ustrezni negi lahko zdržijo tudi do 30 let. Koliko časa nam bo proteza služila je močno povezano z upoštevanjem zdravnikovih priporočil, vzdrževanjem zdrave telesne teže, redno telesno aktivnostjo brez prekomernih obremenitev ter preprečevanjem poškodb. Redni pregledi pri ortopedu omogočajo spremljanje stanja vsadka in morebitno pravočasno ukrepanje ob znakih obrabe ali zapletov.
Prednosti vstavitve kolenske endoproteze
Kolenska endoproteza omogoča znatno izboljšanje kakovosti življenja bolnikov z napredovalo obrabo ali poškodbami kolenskega sklepa. Ena najpomembnejših prednosti je lajšanje ali celo odprava bolečin, ki so bile prej prisotne zaradi poškodovanega hrustanca in kostnih sprememb. Po uspešnem okrevanju se večina bolnikov lahko ponovno giblje brez stalnih bolečin in nelagodja.
Poleg tega operacija vodi do izboljšane mobilnosti, saj omogoča večji obseg gibanja in večjo stabilnost kolena, kar pacientu olajša vsakodnevne dejavnosti, kot so hoja, vstajanje, in celo nekateri športi z nizko obremenitvijo.
Endoproteza kolena je poseg z visoko stopnjo uspešnosti, ki znaša med 90 in 95 %. Večina bolnikov poroča o dolgoročnem zadovoljstvu in občutnem zmanjšanju simptomov, pri čemer sodobni materiali in kirurške tehnike omogočajo trajne in stabilne rezultate.
Kaj pa tveganja?
Kot pri vsakem kirurškem posegu tudi pri vstavitvi endoproteze kolena obstajajo možna tveganja in zapleti, čeprav so razmeroma redki. Eden resnejših zapletov je okužba, ki se lahko pojavi na mestu operacije ali globlje v sklepu. Da bi to preprečili, se med in po operaciji uporabljajo antibiotiki, zelo pomembna je tudi ustrezna higiena rane.
Drugi možen zaplet je globoka venska tromboza – krvni strdki, ki lahko nastanejo v venah nog in v redkih primerih privedejo do resnejših težav, kot je pljučna embolija. Za zmanjšanje tveganja so bolnikom pogosto predpisana sredstva za redčenje krvi, prav tako se spodbuja zgodnja mobilizacija in nošenje kompresijskih nogavic.
Sčasoma lahko pride tudi do razrahljanja vsadka, kar povzroča bolečine in nestabilnost sklepa. To se lahko zgodi zaradi dolgotrajne obrabe materialov ali prekomernih obremenitev. V nekaterih primerih je potrebna revizijska operacija za zamenjavo proteze.
Nekateri bolniki se po operaciji soočajo s togostjo ali omejenim obsegom gibanja, kar lahko ovira vsakodnevne aktivnosti. To se pogosto prepreči z redno fizioterapijo in vajami za ohranjanje gibljivosti sklepa ter izvajanjem vaj za moč skozi poln obseg giba.
Redek zaplet so tudi poškodbe živcev okoli kolena, ki lahko povzročijo začasno ali trajno oslabelost, odrevenelost ali mravljinčenje. Večina teh težav se sčasoma izboljša, vendar lahko v nekaterih primerih zahteva dodatno zdravljenje.
Čeprav obstajajo določena tveganja, je večina operacij uspešnih, tveganje za zaplete pa se lahko občutno zmanjša z dobro pripravo na operacijo, upoštevanjem zdravniških navodil in skrbno rehabilitacijo.
Življenje z novim kolenom
Po operaciji endoproteze kolena je pomembno, da bolnik prilagodi svoj življenjski slog in telesne aktivnosti, da zagotovi čim daljšo življenjsko dobo vsadka ter ohrani zdravje sklepa. Priporoča se dejavnosti z majhnim pritiskom na koleno, kot so hoja, plavanje in kolesarjenje. Te oblike vadbe pomagajo ohranjati gibljivost sklepa, krepiti mišice okoli kolena ter izboljšati splošno telesno pripravljenost brez prevelike obremenitve sklepa.
Ključnega pomena za uspešno okrevanje in dolgoročno delovanje proteze pa je ustrezna vadba za moč, ki pomaga stabilizirati kolenski sklep, izboljša ravnotežje in zmanjša tveganje za padce. Močne mišice, predvsem stegenske in mišice okoli kolena, razbremenijo sklep in omogočajo lažje gibanje pri vsakodnevnih dejavnostih. Redna, nadzorovana vadba pod vodstvom strokovnjaka zato pomembno prispeva k hitrejši vrnitvi v aktivno življenje.
Po drugi strani se je treba izogibati športom, kjer so prisotni sunkoviti gibi, skoki in menjave smeri (npr. intenzivni kontaktni športi, kot so nogomet, košarka, rokomet). Ti lahko povzročijo prehitro obrabo ali celo poškodbo vsadka. Namesto tega se priporoča zmerna in kontrolirana telesna aktivnost, ki ne vključuje sunkovitih gibov ali močnih udarcev.
Poleg primerne telesne aktivnosti je ključno tudi uravnavanje telesne teže. Prekomerna telesna teža povečuje obremenitev na protezo, kar lahko skrajša njeno življenjsko dobo in povzroči hitrejšo obrabo. Zdrava prehrana in redna telesna vadba pomagata pri vzdrževanju primerne telesne teže, s čimer se zmanjša pritisk na kolenski sklep in izboljša splošno počutje.
Z upoštevanjem teh priporočil lahko bolniki po operaciji vodijo aktivno in kakovostno življenje, obenem pa zmanjšajo tveganje za zaplete in podaljšajo trajnost endoproteze.
Rehabilitacija – ključ do uspeha
Rehabilitacija je ključnega pomena za uspešen izid operacije in popolno povrnitev funkcije kolena. Pravilno izvajanje vaj in postopno povečevanje obremenitev omogočata zmanjšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti ter krepitev mišic, ki stabilizirajo sklep.
Faza takoj po operaciji (bivanje v bolnišnici)
Bivanje v bolnišnici običajno traja od 2 do 5 dni, odvisno od posameznikovega stanja in hitrosti okrevanja. V tem obdobju je glavna prioriteta obvladovanje bolečine s protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili. Bolniki prejemajo tudi zdravila za redčenje krvi, pogosto v kombinaciji z nošenjem kompresijskih nogavic ali uporabo pnevmatskih črpalk za spodbujanje krvnega obtoka v nogah.
Že v prvih 24 do 48 urah po operaciji bolnik s pomočjo zdravstvenega osebja začne izvajati prve gibe in poskuse hoje s pripomočki, kot so bergle ali hodulja. Zgodnja mobilizacija je bistvena za preprečevanje zapletov, kot so krvni strdki, togost sklepa in izguba moči.
Začne se tudi z izvajanjem osnovnih gibov, kot so nežno upogibanje in iztegovanje kolena ter aktivacija stegenskih mišic. Ti začetni koraki so ključni za uspešen potek rehabilitacije in postopno vračanje kolena v normalno funkcijo.
Zgodnja faza okrevanja (prvih 6 tednov)
Prvih šest tednov po operaciji totalne endoproteze kolena je ključno obdobje, ko se postopoma vračajo funkcija kolena, gibljivost in moč mišic.
Bolnik v tem času uporablja bergle ali hoduljo za podporo pri hoji, da razbremeni operirano nogo in prepreči prekomerno obremenitev sklepa. Običajno se pripomočki uporabljajo prvih nekaj tednov, nato pa se hoja postopoma prilagaja brez njih, odvisno od napredka okrevanja.
Vsakodnevno izvajanje fizioterapevtskih vaj je bistvenega pomena za izboljšanje gibljivosti in moči. Fizioterapija vključuje tako pasivne kot aktivne vaje, ki postopoma povečujejo obseg gibanja in stabilnost kolena. Cilj je doseči čim bolj normalen obseg gibanja, ki omogoča hojo, sedenje in vstajanje brez težav.
Ključne so vaje za krepitev stegenskih in golenskih mišic, ki stabilizirajo koleno in preprečujejo prekomerno obremenitev sklepa. To vključuje napenjanje stegenskih mišic, dvigovanje nog v iztegnjenem položaju in postopno obremenjevanje operirane noge.
Ker je oteklina po operaciji pogosta, se po potrebi priporoča hlajenje z ledom, ki pomaga zmanjšati oteklino in bolečino. Hlajenje kolena izvajamo večkrat na dan (približno 15–20 minut naenkrat).
Z doslednim izvajanjem teh ukrepov bolniki postopoma izboljšujejo stabilnost kolena in funkcionalnost sklepa ter se pripravljajo na naslednje faze rehabilitacije.
Srednja faza okrevanja (od 6 tednov do 3 mesece)
V tej fazi rehabilitacije bolnik postopoma pridobiva na moči in vzdržljivosti, pri čemer se osredotoča na izboljšanje funkcionalnosti kolena in stabilnosti pri vsakodnevnih dejavnostih.
Bolniki začnejo postopno povečevati razdaljo hoje, pri čemer se trudijo hoditi brez pripomočkov in brez bolečin. Pomembno je tudi postopno osvajanje hoje po stopnicah, pri čemer se priporoča pristop “zdrava noga naprej” pri vzpenjanju in “operirana noga naprej” pri spuščanju, dokler se moč in ravnotežje ne izboljšata.
Vaje na stacionarnem kolesu so zelo koristne za izboljšanje gibljivosti kolena brez prevelike obremenitve sklepa. Sprva se uporabljajo manjši upori, cilj pa je postopno povečevanje trajanja vadbe in upora, odvisno od bolnikove zmogljivosti.
Vključitev vaj za moč pomaga pri nadaljnji krepitvi mišic okoli kolena, kar izboljša stabilnost in zmanjša obremenitev na sklep. Priporočajo se vaje z elastikami, z utežmi ter vadba za izboljšanje propriocepcije oz. prostorske zaznave.
Kljub napredku se je treba izogibati klečanju in teku, saj te dejavnosti močno obremenjujejo protezo in lahko povzročijo prehitro obrabo ali nestabilnost sklepa. Namesto tega se priporoča nadaljevanje nizko intenzivnih aktivnosti, kot so hoja, plavanje in kolesarjenje, ki omogočajo varen napredek brez tveganja za poškodbe.
S pravilnim izvajanjem vaj in upoštevanjem priporočil pacienti v tej fazi bistveno izboljšajo gibljivost, moč in vzdržljivost ter se pripravijo na dolgotrajno vzdrževanje funkcionalnosti kolena.
Pozna faza okrevanja (3-6 mesecev)
V tej fazi se večina bolnikov lahko postopoma vrne k svojim običajnim vsakodnevnim dejavnostim, kot so hoja na daljše razdalje, lažje športne aktivnosti in težja gospodinjska opravila. Vendar je pomembno, da se izogibajo sunkovitim gibom in pretiranemu obremenjevanju kolenskega sklepa.
Še vedno velja pravilo, da se ne izvajajo športi z velikimi obremenitvami, kot so košarka, nogomet ali tenis, saj lahko ti športi povzročijo hitrejšo obrabo proteze ali celo poškodbo sklepa. Namesto tega se priporočajo aktivnosti z enakomerno obremenitvijo in nadzorovanimi gibi.
V tem obdobju je ključna tudi krepitev stegenskih mišic, saj zagotavljajo dodatno oporo kolenskemu sklepu in zmanjšujejo obremenitve proteze. Vadba lahko vključuje vaje z lastno težo, vadbo na napravah, vaje s prostimi utežmi ali vaje z elastikami.
Ob dosledni rehabilitaciji in postopnem povečevanju obremenitve se bolniki lahko vrnejo k neomejenemu in kakovostnemu življenju, ob tem pa ohranjajo zdravo in funkcionalno koleno.
Časovnica okrevanja
Popolno okrevanje po operaciji totalne endoproteze kolena je postopno in poteka skozi več faz, pri čemer se postopoma povečujejo telesna aktivnost, moč mišic in stabilnost sklepa.
| Časovni okvir | Faza | Dovoljene dejavnosti |
| 0 – 2 tedna | Takoj po operaciji | Hoja z oporo (bergle, hodulja), lahke vaje za gibljivost |
| 2 – 6 tednov | Zgodnja faza okrevanja | Samostojna hoja, postopno povečevanje razdalj, lahke fizioterapevtske vaje |
| 6 tednov – 3 mesece | Srednja faza okrevanja | Kolesarjenje na sobnem kolesu, plavanje, hoja po stopnicah, vaje za krepitev mišic |
| 3 – 6 mesecev | Pozna faza okrevanja | Pohodništvo, lahki športi, vsakodnevne aktivnosti brez večjih omejitev |
S pravilnim izvajanjem rehabilitacije in prilagajanjem aktivnosti lahko večina bolnikov po 3 do 6 mesecih doseže polno funkcionalnost kolena in uživa v aktivnem življenjskem slogu. Kljub temu je treba še naprej paziti na prekomerne obremenitve sklepa, da se zagotovi dolga življenjska doba vsadka.
Zaključek
Totalna endoproteza kolena je ena najuspešnejših ortopedskih operacij, ki bolnikom omogoča znatno zmanjšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti in kakovosti življenja. Uspešnost posega je visoka, saj je 85 % vsadkov funkcionalnih tudi po več kot 20 letih.
Ključ do dolgotrajne uspešnosti operacije je dosledna rehabilitacija, prilagojena telesna aktivnost in skrb za zdrav življenjski slog, ki zmanjšuje obremenitev na umetni sklep. Bolniki uživajo v aktivnem in kakovostnem življenju, brez omejujočih bolečin in težav, ki jih je povzročala obraba naravnega sklepa.
V KinVitalu zelo uspešno obravnavamo posameznike po zamenjavi kolenskega sklepa. V primeru, da se vam v prihodnosti obeta menjava kolenskega sklepa, vas vabimo, da pridete k nam in se dobro pripravite na poseg, saj bo okrevanje po operaciji boljše in hitrejše. Če pa je zamenjava kolenskega sklepa že za vami, pa vam prav tako lahko pomagamo, da čimprej začnete spet uživati v življenju brez omejitev.
Več o pričetku obravnave pri nas si lahko preberete na povezavi: uvodni diagnostični pregled in sestava programa.
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
