Zvin gležnja ena najpogostejših poškodb – tako pri splošni populaciji kot pri športnikih. Do zvina pride, ko so ligamenti v področju gležnja prekomerno raztegnjeni ali celo natrgani, kar povzroči bolečino, oteklino in oteženo gibanje sklepa. Čeprav lahko večino zvinov obvladamo z počitkom in pravilno nego, je razumevanje vzrokov, simptomov in možnosti zdravljenja ključnega pomena za učinkovito okrevanje in preprečevanje ponovnih poškodb.
V tem članku bomo raziskali osnove zvina gležnja: kako do zvina pride, kakšni so dejavniki tveganja in ključne strategije za zdravljenje ter preprečevanje te poškodbe.
Dejavniki tveganja
Poznamo notranje in zunanje dejavnike tveganja, ki pomembno vplivajo na pojavnost zvina gležnja.
Notranji dejavniki tveganja za zvin gležnja so (Vuurberg idr., 2018):
- oslabljena dorzalna fleksija gležnja (težje dvigneti prste proti kolenu)
- slabša moč in koordinacija mišic stopala, gležnja, nog in bokov,
- počasnejši odziv mišic, ki stabilizirajo gleženj (evertorji),
- slabše zaznavanje položaja sklepa v prostoru,
- višji indeks telesne mase (ITM),
- slabše ravnotežje (predvsem v gležnju),
- ženski spol,
- prejšnje poškodbe.
Zunanji dejavniki tveganja za zvin gležnja (Vuurberg idr., 2018):
- vrsta športa, s katerim se ukvarjamo, odbojka, košarka, nogomet in hokej so športi z večjim tveganjem za zvin gležnja,
- podlaga, na kateri se nahajamo,
- obutev (neprimerna oziroma obrabljena obutev bo povečala možnost za zvin gležnja).
Najpogostejši zvin gležnja je inverzijski zvin (cca. 85 %; Bahr, 2014), kjer nam stopalo zvrne navznoter. Pogosto pa je prisotna tudi plantarna fleksija, kar pomeni, da je stopalo obrnjeno navzdol. Taka kombinacija položaja stopala se zgodi pri doskokih in pristankih.
Najpogosteje poškodovane strukture se nahajajo na zunanji (lateralni) strani gležnja, kjer lahko pride do pretiranega raztega, delne natrganine ali pa popolne raztrganine ligamentov.
Zvin ali zlom?
V redkejših primerih lahko pride do zlomov določenih kosti, npr. notranji in zunanji maleol (kostne izbokline na notranji in zunanji strani gležnja), skočnice in/ali petnice, rupture (raztrganine) tetiv določenih mišic (tibialis posterior, peroneus longus/brevis in ahilove tetive), izpaha gležnja in/ali poškodbo ligamentov na notranji strani gležnja.
Zvini lateralnega gležnja se po resnosti in številu poškodovanih struktur klasificira na več stopenj:
- stopnja 1 (delna ruptura prednjega talofibularnega ligamenta)
- stopnja 2 (popolna ruptura prednjega talofibularnega ligament)
- stopnja 3 (popolna ruptura prednjega talofibularnega in kalkaneofibularnega ligamenta)
V večini primerov zvina gležnja pride zgolj do natega ali delne rupture ligamentov, zato tudi v večini primerov slikanje z rentgenom ni potrebno, vendar se to običajno vseeno stori, da se ne bi slučajno spregledalo zloma (ki se sicer zgodi v zelo majhnem deležu).
Pri identifikaciji zloma nam pomagajo tudi Ottawska pravila (mesta naštetih bolečin prikazana na spodnji sliki):
- Pacient lahko opravi 4 korake (šteje tudi šepanje),
- bolečina je odsotna na mestu navikularne kosti,
- bolečina je odsotna na mestu notranjega in zunanjega maleola (odrastka na strani gležnja),
- bolečina je odsotna na mestu 5. metatarzalne kosti (po dolžini mezinca).
Če vsa zgoraj našteta pravila držijo, lahko z visoko gotovostjo trdimo, da pri poškodbi zlom kosti ni prisoten.
Operacije so rezervirane le za hujše poškodbe in za ljudi s kronično nestabilnim gležnjem, ki se ne odzivajo na temeljit vadbeno – fizioterapevtski pristop.
Zvil/a sem si gleženj – kaj naj storim?
Akutni zvin gležnja (trajanje krajše od 6-ih tednov) je zelo pogosta poškodba, ki se običajno pojavi v športni situaciji pri pristajanju in doskokih, lahko pa se zgodi tudi v vsakdanjih okoliščinah zaradi neravne podlage, predmeta, ki ga nismo opazili in smo nanj stopili itd.
V primeru nenadnega zvina gležnja si lahko pomagamo s kratico POLICE, ki zajema bistvene dele rehabilitacije zvina:
P = Protect (zavarovati). Ob zvinu gležnja je pomembno, da gleženj zavarujemo, to pomeni, da ga ne izpostavljamo več in ga zaščitimo pred nadaljnjo oziroma novo poškodbo.
OL – Optimal Loading (optimalno obremenjevanje). Po novejših smernicah se gibanje spodbuja čim prej po samem zvinu gležnja – seveda primerno razbremenjeno in v ustrezni količini. Izvajamo primerne vaje, razgibavanje v bazenu, eliptično kolo, antigravitacijska tekalna steza ali vozimo stacionarno kolo. Predolg počitek oz. mirovanje sčasoma vodi v atrofijo (razgrajevanje) mišic in se tako naredi več škode kot koristi.
I = Ice (led). Njegova uporaba je odvisna od obsega zvina. Generalno je priporočljivo hlajenje zgodaj po zvinu, predvsem za lajšanje bolečin in zmanjšanje otekline. Mraz povzroči zožitev žil, upočasni delovanje lokalnega metabolizma ter krvnega pretoka, kar posledično zmanjša oteklino. Led oz. ledeni obkladek zavijemo v kakšno brisačo ali prt, da kože ne izpostavljamo direktnemu kontaktu. Običajno hladimo za krajša obdobja (5-20 min) ter po potrebi ponavljamo na nekaj ur še kakšen dan ali dva po zvinu.
S hlajenjem moramo vseeno biti previdni, saj novejša spoznanja kažejo, da je pretirano hlajenje z ledom škodljivo. S tem lahko preveč zavremo vnetni proces, ki ima sicer pomembno funkcijo pri regeneraciji tkiv. Smiselnost in obseg hlajenja sta odvisna od stopnje zvina in obsega otekline.
C = Compression (kompresija). Nošenje kompresijske obveze je smiselna, dokler oteklina ne izgine. Pomagala pri zmanjšanju otekline in lahko nudi občutek malo večje stabilnosti in varnosti okoli gležnja.
E = Elevation (elevacija). Pri kontroliranju oziroma zmanjševanju otekline pomaga tudi dvig oz. elevacija noge – vsaj 30 cm nad nivojem srca. Podložimo jo lahko z blazinami, stolom, vzglavniki itd. Noga je lahko dvignjena tudi čez noč.
Kot že omenjeno, je zelo pomembno, da se začne sklep čimprej ponovno razgibavati in izvajati ustrezne vaje, ki bodo gležnju povrnile ustrezno moči in stabilnost. Konkreten pristop vam opišemo v članku o funkionalni rehabilitaciji gležnja, kjer so predstavljenje vaje, ki so primerne za različne faze po zvinu gležnja.
Kaj pa protibolečinske tablete, trakovi in opornice?
Če so bolečine res hude, je jemanje protibolečinskih tablet smiselno. V primeru, ko so bolečine znosne, pa je s tabletami bolje počakati, saj nekoliko zavirajo naraven proces celjenja gležnja. Prav tako je pri jemanju tablet potrebno biti pozoren na kontraindikacije in morebitne alergijske reakcije.
Uporaba bandaž, trakov in opornic je individualna odločitev vsakega pacienta. Pomembno je, da se uporabi ustrezno stopnjo kompresije – da je nošnja udobna in da se pri tem ne omeji mobilnosti sklepa. Če pri nošenju prihaja do nelagodja, mravljinčenja ali otekanja nad gležnjem, je opornica/nogavica nameščena neustrezno oz. je stopnja kompresije previsoka.
V zgodnji fazi po zvinu (24 – 72 ur po zvinu) se uporaba pripomočkov priporoča za omejevanje otekline. V naslednji fazi po zvinu (1-2 tedna po zvinu) se z uporabo kompresijskih nogavic in obvez v primeru prisotnosti otekline lahko nadaljuje za krajša obdobja, predvsem med aktivnostjo ali če smo dlje časa na nogah. Ko so od zvina minili 2-4 tedni, se uporabo pripomočkov postopoma opusti. Lahko jih še vedno uporabljamo med aktivnostjo za dodatno podporo in preprečevanje otekanja, vendar je cilj, da sčasoma tkiva pridobijo ustrezno stabilnost za podporo sklepa, kar pa dosežemo z ustrezno vadbo.
Kronično nestabilen gleženj
Z izrazom kronično nestabilen gleženj (KNG) opišemo stanje po zvinu, kjer vezi, kite in mišice v področju gležnja niso pridobile ustrezne moči, gibljivosti in koordinacije. Stanje spremlja kombinacija več simptomov: občutek nestabilnosti v gležnju, ponavljajoči zvini, vztrajajoča šibkost mišic in ligamentov okoli gležnja, zvračanje stopala, bolečina med aktivnostjo, omejitve v gibljivosti in neustrezna propriocepcija (zaznava v prostoru).
Obstajata 2 dejavnika, ki razlagata KNG:
Mehanska nestabilnost sklepa je posledica ohlapnosti ligamentarnih struktur, spremenjena artrokinematika sklepa (premikanje sklepnih površin) in degenerativnih sprememb sklepa.
Dinamična nestabilnost sklepa je posledica spremenjenega nevro-mišičnega nadzora, izgube jakosti obdajajočih mišic in slabe kontrole telesne drže.
Kar 70 % akutnih zvinov lahko vodi v KNG, kar lahko vodi v zgodnji pojavu osteoartritisa v sklepu. Zato je izredno pomembno, da se zvin gležnja pravočasno ustrezno obravnava in ponovno pridobi ustrezno fukcionalnost sklepa.
Za uspešno rehabilitacijo akutno in kronično zvitega gležnja je ključna vadbena terapija, saj pomaga pri hitrejšem okrevanju, zmanjšanju bolečine ter preprečevanju ponovnih poškodb.
V KinVitalu vam pod strokovnim vodstvom kineziologa ali fizioterapevta omogočamo individualno prilagojene vadbene programe za zvin gležnja, ki vključujejo vaje za gibljivost, krepitev mišic, izboljšanje ravnotežja in propriocepcije. S sodobnim pristopom in prilagojenimi vajami poskrbimo, da se varno in učinkovito vrnete k svojim vsakodnevnim aktivnostim ali športnim izzivom.
Pridružite se nam in poskrbite za svoje zdravje ter dolgoročno stabilnost vašega gležnja!
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
