Izpostavljeno

    Bolečine v vratu in ramenih pri fibromialgiji

    Fibromialgija: z gibanjem nad bolečino

    Fibromialgija je pogosto spregledana in napačno razumljena bolezen. Zanjo so...
    Trening za moč v telovadnici

    Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

    Že vrabci čivkajo, da ima vadba za moč oz. vadba...

    Izpostavljeno

    Kineziološki trakovi

    Kineziotaping – kako pravilno uporabiti kineziološke trakove?

    Kineziotaping s pomočjo elastičnih trakov podpira okrevanje, lajša bolečine in...
    Izpah rame

    Izpah rame: ključne informacije in kako poteka rehabilitacija

    Do izpaha rame pride, ko se glavica nadlahtnice premakne iz...

    Izpostavljeno

    Supraspinatus

    Sindrom zamrznjene rame

    Zamrznjena rama je stanje zmanjšane gibljivosti in bolečine v ramenskem...
    bolečine v rami

    Utesnitveni sindrom rame

    Utesnitveni sindrom rame sodi med najpogostejša bolečinska stanja v ramenskem...

    Izpostavljeno

    Bolečina v zapestju

    Sindrom karpalnega kanala

    ​Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi pritiska na mediani živec v...
    Bolečina v vratu in roki

    Sindrom torakalnega izhoda: zoprni povzročitelj mravljinčenja in bolečin v roki

    V tem članku vam predstavimo manj poznani sindrom torakalnega izhoda...

    Izpostavljeno

    Kineziološka vadba in bolečine

    Kako za vedno odpraviti bolečine v križu

    V tem članku bomo razbili najpogostejše mite o bolečinah v...
    Obraba kolka

    Zakaj vas muči išias in kako ga učinkovito odpraviti

    Išias ali ishiadične bolečine so verjetno najbolj znane bolečine, ki...

    Izpostavljeno

    Bolečina v kolku

    Poškodovan labrum kolka – kako ukrepati?

    Do poškodbe labruma kolka običajno pride zaradi več razlogov. Glavni...
    Kolki

    Kolki: nasveti in vaje za odpravljanje bolečin

    Včasih so težave s kolki zelo očitne - bolečine so...

    Izpostavljeno

    Opornica za koleno

    Rehabilitacija po rekonstrukciji ACL

    Če vas je doletela poškodba križne vezi, si zelo verjetno...
    Osgood-Schlatter

    Endoproteza kolena: ko novo koleno pomeni novo življenje

    Totalna endoproteza kolena (TEP) – zapleten izraz za operacijo, ki...

    Izpostavljeno

    Noga v mavcu

    Zlom gležnja: po korakih do okrevanja

    Zlom gležnja nastane, ko pride do zloma ene ali več...
    ahilarna tendinopatija

    Ahilarna tendinopatija – vnetje ahilove tetive

    Ahilarna tendinopatija je pogosta težava pri tekačih, ki se kaže...
  • Izpostavljeno

    Trening za moč v telovadnici

    Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

    Že vrabci čivkajo, da ima vadba za moč oz. vadba...
    Fizioterapija

    Gibalna terapija

    Gibalna terapija je usmerjena terapevtska vadba, ki temelji na natančni...

Bolečine in težave v kolku – 5 najpogostejših diagnoz

Displazija kolka
Bolečine v kolku so lahko neprijetna ovira pri vsakdanjih opravilih, pa naj gre za hojo, šport ali preprosto vstajanje s stola. Ker kolčni sklep nosi velik del telesne teže in omogoča gibanje, ni presenetljivo, da je pogosto podvržen obrabi, poškodbam in vnetjem. V tem članku boste izvedeli, katere so najpogostejše diagnoze, povezane z bolečinami v kolku, zakaj do njih pride in kako jih lahko omilite ali preprečite.

Kolčni sklep je eden najpomembnejših sklepov v telesu, saj omogoča stabilno gibanje in prenašanje teže med hojo in tekom. Zaradi svoje vloge je pogosto podvržen različnim obremenitvam in poškodbam. Pri starejših se težave s kolki najpogosteje pojavijo zaradi padcev ali degenerativnih sprememb (npr. obraba kolka), medtem ko so pri mlajši populaciji pogostejši vzroki za bolečine v kolku preobremenitve in športne poškodbe; k težavam pa lahko prispevajo tudi prirojene nepravilnosti.

V nadaljevanju predstavljamo pet najpogostejših diagnoz, ki povzročajo bolečine v kolku, njihove značilnosti, vzroke in možne načine zdravljenja.

Poškodba labruma

Labrum najlažje opišemo kot hrustančni obroč, ki objema glavico stegnenice in jo stabilizira v kolčni jamici (acetabulumu). Njegove glavne naloge so:

  • stabilizacija kolka,
  • stabilizacija priležnega hrustanca,
  • absorpcija energije,
  • vakuum fenomen,
  • enakomerna porazdelitev tlaka.

Poškodbe labruma so ene najpogostejših znotrajsklepnih poškodb pri mladih. Labrum ima zelo pomembno vlogo pri ohranjanju sklepnega hrustanca (hrustanec, ki pokriva površino glavice stegnenice), saj se sklep zaradi poškodovanega labruma obrablja tudi do 40% hitreje. Dejavnik tveganja je predvsem ukvarjanje s športi, ki zahtevajo pogosto zunanjo rotacijo in ekstenzijo kolčnega sklepa (tekači na kratke proge, hokejisti, baletniki, umetnostni drsalci…).

Poškodba labruma kolka
Slika prilagojena po Cleveland Clinic

Simptomi za poškodovan labrum so zelo splošni. Zelo so podobni simptomom pri artrozi kolka ali trohanternem burzitisu, zato je tudi diagnostika otežena. Pogosto se pojavijo bolečine v dimljah ali lateralni oz. stranski strani kolka – odvisno od lokacije poškodbe. Bolečina se poslabša pri aktivnostih kot je hoja, tek, plezanje in drsanje, medtem ko kolesarjenje praviloma ne povzroča težav.

Ko pride do poškodbe labruma, je najpogosteje predlagano operativno zdravljenje, saj se labrum sam ne more zaceliti. Za pacienta je v vsakem primeru priporočljivo izvajanje ustreznih vaj za mišično moč. V primeru čakanja na operacijo je smiselno okrepiti vse kolčne mišice, saj je v času po operaciji pričakovati veliko mišično atrofijo. V primeru, ko želi pacient poizkusiti z konzervativnim zdravljenjem, mu povečana mišična moč zmanjšuje bolečine, saj sile prevzemajo mišice in ne sklep.

Artroza kolčnega sklepa

Artroza je ena najpogostejših ortopedskih bolezni. Še do sredine 80-ih let je veljalo, da je to naraven degenerativen proces, ki smo mu vsi izpostavljeni in se nanj ne da vplivati. Z novimi raziskavami pa smo ugotovili, da na artroze lahko vplivamo – predvsem z ustrezno vadbo, torej s spremenjeno mehansko obremenitvijo sklepa in s preprečevanjem vnetja.

Simptomi artroze kolčnega sklepa se razlikujejo od posameznika do posameznika. Najpogostejši zgodnji simptomi so občutek tope bolečine v dimljah in otrdelost sklepa. Bolečina lahko seva v zadnjico ali po stegnu navzdol. Pri bolečinah v kolku je lahko vzrok tudi v hrbtenici, zato je zelo pomembno najprej narediti dober pregled.

Glavni cilj kineziološke vadbe je optimizirati celjenje sklepa. Celjenje je mogoče le z dobro prehranjenostjo sklepa, kar pa dosežemo le z ustrezno obremenitvijo. Poleg kineziološke vadbe nekatere raziskave ugotavljajo pozitivne učinke manualne terapije, seveda v kombinaciji z ustreznimi vajami.

Vzrok za bolečino je predvsem vneta sklepna ovojnica, zato je priporočljiva manualna terapija, s katero ovojnico raztezamo. Začnemo z bolj blagimi tehnikami; torej z rahlo trakcijo, s čimer povzročimo dekompresijo sklepa. Manualna terapija ima tukaj le kratkotrajen učinek, zato je pomembno predvsem izvajanje vaj za krepitev mišic.

V začetni fazi izvajamo vaje za povrnitev sklepne gibljivosti in postopno povečevanje mišične moči. Ko pridobimo nazaj gibljivost in osvojimo osnovne vaje, nadaljujemo z izvajanjem kompleksnejših vaj. V to fazo rehabilitacije lahko preidemo že tekom ene obravnave.

Cilj je izboljšati nadzor nad kolčnim sklepom in čim bolj povečati mišično moč, s čimer bomo preprečili nadaljnje poškodbe.

Utestnitveni sindrom kolka

Utesnitveni sindrom kolka je posledica nepravilne oblike kolčnega sklepa. Vzrok utesnitve je premajhna razdalja med glavico stegnenice in robom acetabuluma (sklepne ponvice), kar poveča sile na acetabulum in tudi vzrok bolečine.

Poznamo 3 vrste utesnitvenega sindoma:

  1. Acetabularni utesnitveni sindrom, ki se pojavi zaradi prekomerne pokritosti acetabuluma na zgornji in sprednji strani stegnenice
  2. Stegnenični utesnitveni sindrom, ki se pojavi zaradi povečane konveksnosti med stičiščem vratu in glavice stegnenice
  3. Mešani utesnitveni sindrom, ki je kombinacija stegneničnega in acetabularnega utestnitvenega sindroma.

1) Acetabularna utesnitev                2) Stegnenična utesnitev                3) Kombinirana utesnitev

Zdravljenje je odvisno od stopnje težav, ciljev posameznika in njegove telesne dejavnosti. Najprej poskusimo z konzervativno oz. z neoperativnimi metodami, v hujših primerih pa lahko pride v poštev tudi kirurški poseg.

1. Konzervativno zdravljenje (brez operacije)

  • Fizioterapija in kinezioterapija:
    Cilj je zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost sklepa in okrepiti mišice okoli kolka. Poudarek je na krepitvi mišic trupa, zadnjice (glutealnih mišic) ter mišične kontrole v gibanju, da se zmanjša pritisk na kolčni sklep.
  • Prilagoditev aktivnosti:
    Izogibamo se gibom, ki povzročajo bolečino – na primer globokim počepom, sunkovitim rotacijam ali dolgotrajnemu sedenju. Pri športnikih pogosto pride v poštev začasna prekinitev z aktivnostjo ali prilagoditev treninga.
  • Protibolečinska terapija:
    Po potrebi se uporabljajo protivnetna zdravila (nesteroidni antirevmatiki), lokalna krioterapija ali terapije, kot so TECAR, ultrazvok, manualna terapija, ipd.

2. Kirurško zdravljenje (če konservativni pristop ni uspešen)

Če težave trajajo več mesecev in pomembno vplivajo na kakovost življenja ali športno dejavnost, se lahko izvede artroskopska operacija kolka, kjer ortoped:

  • odstrani odvečno kost (kostni rob iz kolčne ponve ali stegnenice),
  • sanira morebitno poškodbo labruma,
  • popravi obliko sklepa za boljšo gibljivost in manj trenja.

Po operaciji sledi rehabilitacija, ki je ključna za povrnitev funkcije in preprečevanje ponovitve težav.

Zgodnje prepoznavanje in ukrepanje lahko preprečita napredovanje težav, zato ob dolgotrajni bolečini v prednjem delu kolka, omejeni gibljivosti ali škripanju v sklepu priporočamo obisk ustreznega gibalnega strokovnjaka (fizioterapevta ali kineziologa).

Razvojna displazija kolka

Razvojna displazija kolka je motnja, ki je posledica nenormalnega razvoja acetabuluma. Je glavni vzrok osteoartritisa, saj ga najdemo pri kar 20 do 40 % bolnikov. Glavni vzrok degeneracije je povečanje mehanske obremenitve na hrustanec, ki lahko povzroči poškodbo labruma, to pa vodi v povečano obrabo sklepa.

V glavnem gre pri razvojni displaziji kolkov za nepravilnosti v sami anatomiji sklepa, torej med glavico stegnenice in sklepno ponvico (acetabulomom). Displazija kolkov lahko vodi do sklepne nestabilnosti, delnega ali popolnega izpaha, poleg tega pa je mehanika gibanja porušena, zaradi česar se bo kolčni sklep hitreje obrabljal.

Pri displaziji kolkov je zato pri odraslih svetovano operativno zdravljenje imenovano periacetabolarna osteotomija, vendar je sama operacija in rehabilitacija ena izmed najbolj zahtevnih.

Ravno zaradi zahtevnosti operacije in rehabilitacije je najprej potrebno poizkusiti z konzervativnim zdravljenjem. Pomembno je okrepiti kolčne mišice, s čimer razbremenimo sklep. S tem se bo bolečina zmanjšala, sklep pa se bo lažje zacelil.

Burzitis kolka

Burzitis pomeni vnetje burze, na področju kolka ga imenujemo tudi trohanterni burzitis, saj se burza nahaja med velikom trohantrom in iliotibialnim traktom. Burza je sluzna vrečka, ki se nahaja med kito in sosednjim tkivom in ni prisotna samo v kolku. Njena naloga je zmanjševanje trenja med sklepnimi strukturami.

Najpogostejši vzroki burzitisa so:

  • Dolgotrajni pritiski na burzo (športniki, fizični delavci),
  • poškodbe,
  • vnetna obolenja (revmatoidni artritis…),
  • okužbe.

Bursitis se po navadi zdravi konzervativno. Pacientu svetujemo počitek od aktivnosti, ki so povzročile vnetje. To velja posebno za akutne burzitise, do katerih pride zaradi preobremenitve. Poleg tega je v akutni fazi rehabilitacije priporočljivo hlajenje, samomasaža in protibolečinske terapije. Izvajati je potrebno vaje za ohranjanje gibljivosti in mišično moč.

Pomembno je, da se vaje izvajajo v obsegih giba, ki so neboleči. Za optimalen izid rehabilitacije je potrebno odkriti mišična nesorazmerja, sprostiti zakrčene mišice (sploh zadnje stegenske) ter okrepiti stabilnost trupa in medenice.

Simptomi burzitisa kolka so zelo podobno simptomom kolčnega artritisa ali poškodbe labruma. Pacient torej občuti bolečino in togost v sklepu, bolečino ob pritisku ter bolečino, ki se poslabša med sedenjem in fizično aktivnostjo.

Za diagnostiko tako nimamo točno določenega simptoma, ki nam bi pomagal. Za točno diagnostiko bi torej potrebovali diagnostično slikanje, kar pa tudi ni popolnoma relevantno, saj ima mnogo ljudi brez bolečine v predelu kolkov (torej so asimptomatski) na slikanju prisoten kolčni burzitis ali drugo patološko stanje.

Kaj torej lahko naredimo sami?

Ne glede na vzrok je najpomembneje izvajanje ustreznih vaj, saj bomo le tako lahko sklep razbremenili in mu omogočili čim boljšo rehabilitacijo. Pomembno je, da ugotovimo, kje je vaš največji deficit (gibljivost sklepa, mišična moč ključnih mišičnih skupin, mišična koordinacija) in nato ukrepamo skladno z ugotovitvami.

Ko ugotovimo, kaj vaši kolki potrebujejo, je čas za pridobivanje ustrezne gibljivosti in mišične kontrole, sčasoma pa je čedalje večji poudarek na pridobivanje moči ustreznih mišičnih skupin.

3 nepogrešljive vaje za krepitev mišic kolčnega sklepa, ki jih izvajamo v ustrezni različici (glede na vaše stanje in cilje): 

1) Počep

Počep

2) Mrtvi dvig

predklon

3) Izpadni korak

Izpadni korak

Kako vam lahko pomagamo v Kinvitalu?

Razumevanje bolečin v kolku je ključnega pomena za preprečevanje poškodb in izboljšanje vašega gibanja. V KinVitalu imamo dolgoletne izkušnje in strokovno znanje, s katerim vam pomagamo do boljšega počutja in gibanja brez bolečin.

Če želite izvedeti več ali potrebujete strokovni nasvet, vas vabimo, da nas obiščete in se prepričate sami. Skupaj bomo poskrbeli za zdravje vaših kolkov in celotnega telesa!

Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!

Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.

Viri objave:

Oznake:

Deli povezavo

Facebook
LinkedIn
WhatsApp

Preberite ostale blog objave

Imaš vprašanje?

KinVital Pomočnik

Informacije

Cenik

Izpostavljeno

Trening za moč v telovadnici

Vadba za moč: supermoč za boljše življenje

Že vrabci čivkajo, da ima vadba za moč oz. vadba...
bolečine v vratu

Stenoza vratne hrbtenice

Stenoza vratne hrbtenice je zožitev hrbteničnega kanala v vratu, ki...