Tendinitis in tendinoza
Eno izmed najbolj prizadetih tkiv v področju ramen so tetive oz. kite – fibrozno tkivo, ki mišico pripenja na kost. Oba izraza – tendinoza in tendinitis – se uporabljata za opis patološkega stanja tetive, širši izraz za vsa ta stanja pa so tendinopatije. Točna vrsta tendinopatije je odvisna od mesta obolenja, vzroka in mehanizma patologije. Pojavljajo se lahko po celem telesu; v ramenskem obroču so najpogosteje prizadete tetive rotatorne manšete in bicepsa.
Tendinitis = akutno vnetje zaradi poškodbe ali ponavljajočih mikropoškodb. Značilni simptomi so oteklina, toplota, rdečica in bolečine v rami.
Tendinoza = degeneracija tkiva tetive zaradi kronične preobremenitve. Načeloma ni vnetno stanje (čeprav je vnetje lahko prisotno), zato tipični simptomi vnetja niso tako izraziti. Pogosti simptomi so tope bolečine v rami, šibkost in omejena gibljivost. Z ustrezno diagnostiko opazimo tudi spremenjeno strukturo vlaken.
Pri tendinitisih in tendinozah je glavni vzrok nastanka mehanska preobremenitev. Obremenitev na mišico je večja od sile, na katero je mišica adaptirana. Zaradi prekomerne obremenitve mišice se sile prenesejo na mišične tetive, kar povzroči vnetje. Poleg prekomerne obremenitve je razlog za vnetje tetive lahko tudi v utesnitvi tetive oziroma mišice, zaradi česar pride do trenja ob drugo strukturo, kar vodi do vnetja.
Najpogosteje se tendinitisi in tendinoze v ramenskem obroču pojavijo pri ljudeh, ki daljša obdobja izvajajo ponavljajoče se gibe, še posebej nad nivojem glave, npr. rokometaši, odbojkaši, frizerji, fizični delavci.
Kako zdraviti tendinitis in tendinozo?
V aktuni fazi so pomembni počitek, hlajenje in samomasaža bolečega področja (s čimer povečamo prekrvavitev) ter izvajanje ustreznih vaj. Vaje morajo biti prilagojene posamezniku glede na njegovo fizično pripravljenost in sam vzrok vnetja.
Počitek pomeni izogibanje gibom, ki poslabšajo stanje in ne pomeni popolnega mirovanja. Če želimo preprečiti bolečine v rami na dolgi rok, moramo nujno adaptirati naše mišice na obremenitve, ki so pripeljale do bolečin.
Pri ramenskem obroču bodo ključne tudi vaje za izboljšanje prsne gibljivosti ter postopno povečevanje zahtevnosti vaj z vidika gibljivosti in moči.
Burzitis
Burzitis pomeni vnetje burze – vnetje vrečke, napolnjene s sinovialno (sklepno) tekočino, ki se nahaja med kito in sosednjim tkivom. Njena naloga je zmanjševanje trenja med sklepnimi strukturami. Podobno kot pri tendinitisih, lahko do vnetja burz pride po celem telesu.
Najpogostejši vzroki burzitisa v rami so:
- dolgotrajni pritiski na burzo, npr. zaradi pogostega dvigovanja rok nad nivojem glave, kar povzroči stisk burze v subakromialni prostor (pogosteje pri športnikih, fizičnih delavcih)
- poškodbe
- vnetna obolenja (npr. revmatoidni artritis)
- okužbe
Kako zdraviti burzitis?
Bursitis se ponavadi zdravi konzervativno. Pacientu svetujemo počitek od aktivnosti, ki so povzročile vnetje. Poleg tega je v akutni fazi rehabilitacije priporočljivo hlajenje, samomasaža in protibolečinske terapije.
Izvajati je potrebno vaje za ohranjanje gibljivosti in mišično moč. Pomembno je, da se vaje izvajajo v obsegih giba, ki so neboleči. Tukaj z idejo »no pain, no gain« ne bomo prišli daleč, saj bomo nivo bolečine samo poslabšali.
Pomembno je pridobiti ustrezno gibljivost prsne hrbtenice in postopoma povečevati zahtevnost vaj z vidika mobilnosti in moči. Tako bomo ramo postopoma pripeljali do nebolečega gibanja in ustrezne adaptacije na vsakodnevne ali pa športne obremenitve.
Subakromialni utesnitveni sindrom
Pri subakromialnem utesnitvenem sindromu lahko pride do utesnitve med kito supraspinatusa in akromionom (kljunastim odrastkom lopatice) ali utesnitve tetive dolge glave bicepsa. Utesnitev povzroči bolečino, omejeno gibljivost in zmanjšano mišično moč. Značilen je bolečinski lok pri odročenju roke v obsegu med 60°-120°.
Vzroki za nastanek subakromialnega utesnitvenega sindroma so:
- degenerativne spremembe kit, ki povzročijo odebelitev kite in s tem zmanjšanje subakromialnega prostora
- tendinitisi in tendinoze (predvsem mišice supraspinatus)
- degenerativne spremembe kostnih odrastkov, zaradi česar pride do povečanja kostnine in s tem zmanjšanja subakromialnega prostora
- ponavljajoči gibi nad nivojem glave ob neustreznem gibanju lopatice in prsne hrbtenice
- slaba drža in neustrezna gibljivost prsnega dela hrbtenice
- oblika akromiona.
Poznamo 3 oblike akromiona:
- ploščat akromion, ki omogoča največji obseg giba in omogoča največ subakromialnega prostora
- ukrivljen akromion, pri katerem je večja možnost za utesnitev, saj je subakromialni prostor rahlo zmanjšan
- kljunasti akromion, pri katerem je možnost utesnitve največja, subakromialni prostor pa je opazno zmanjšan.
Kako zdraviti utesnitev v rami?
Subakromialni utesnitveni sindrom se večinoma zdravi konzervativno. Pacientu svetujemo počitek od aktivnosti, ki so bolečine v rami povzročile. V akutni fazi rehabilitacije je priporočljivo hlajenje, samomasaža in protibolečinske terapije. Pri (samo)masaži se osredotočimo na masažo velike in male prsne mišice, saj njuna zakrčenost povzroči vlek ramen naprej, kar še dodatno zmanjšuje subakromialni prostor. Poleg tega izvajamo vaje za ohranjanje gibljivosti in ter za mišično moč. Pomembno je, da vaje izvajamo v obsegih giba, ki so neboleči.
Preverite zakrčenost prsnih mišic ter gibljivost prsne hrbtenice:
Več o sami utesnitvi ramenskega obroča si lahko preberete tukaj.
Izraz “utesnitev” oz. “utesnitveni sindrom” se pravzaprav počasi opušča, nadomešča pa ga izraz subakromialni bolečinski sindrom. Ugotovitve novejše literature so pokazale, da ni dobre povezave med pojavom bolečin in/ali rupturami rotatorne manšete ter dejansko fizično zožitvijo subakromialnega prostora, kjer poteka supraspinatus.
Ruptura rotatorne manšete
Ruptura = pretrganje
Parcialna ruptura = delno pretrganje
Do (delne) rupture rotatorne manšete lahko prihaja zaradi kronične obrabe tetive (npr. dolgotrajnega drgnjenja tetive predvsem supraspinatusa v subakromialnem prostoru) ali pa zaradi akutne poškodbe. Do poškodbe lahko pride zaradi prevelikega raztega mišic (predvsem pri ponavljajočih ekscentričnih gibih med fazo zaviranja zgornjega uda, npr. rokometaši), zaradi prevelikih kompresijskih sil na mišico (npr. padec na iztegnjeno roko).
Simptomi rupture so odvisni od vzroka njenega nastanka. Po poškodbi se pojavijo ostre bolečine v rami; pri kronični obrabi pa je bolečina sprva manjša in se postopoma povečuje, še posebej ob izvajanju določenih gibov (npr. gibi nad nivojem glave, nošenje težjih bremen). Sčasoma se v sklepu pojavi občutek odtrdelosti, šibkosti in zmanjšane gibljivosti. Bolečine v rami motijo tudi spanec, saj je spanje na poškodovani strani onemogočeno.
Kako zdraviti rupturo rotatorne mašete?
Pri (delnih) rupturah mišic je zelo priporočljivo izvajanje manualne terapije na sami mišici (prečna frikcija) v povezavi s TECAR terapijo. Poleg tega izvajamo vaje za izboljšanje gibljivosti in mišične moči. Ne izvajamo statičnih razteznih vaj, ampak raje izvajamo vaje, pri kateri mišico obremenimo skozi celoten obseg giba. Pri popolni rupturi je včasih potrebno operativno zdravljenje, ki zahteva daljšo rehabilitacijo.
Z vidika kineziološke vadbe pa se priporoča v začetku izvajanje osnovnih gibov v varnih in manj bolečih amplitudah in šele nato prehajanje na polno gibljivost. Ustrezno dodajanje vadbe za moč je ključna, saj je po poškodbi rotatorne mašete pogost prav primanjkljaj moči.
Adhezivni kapsulitis – zamrznjena rama
Adhezivni kapsulitis opisuje stanje, za katero so značilni otrdelost, zmanjšana gibljivost in bolečine v rami. Sam vzrok zamrznjene rame še vedno ni jasen. Nekateri strokovnjaki ga povezujejo s psihosomatskimi, biomehanskimi in strukturnimi motnjami. Sindrom lahko traja od nekaj mesecev do več let.
Pri sindromu zamrznjene rame se sklepna ovojnica zadebeli in zakrči, zaradi česar postane manj raztegljiva. To vodi v močno zmanjšano gibljivost in bolečino. Polog ovojnice se zadebelijo tudi tetive rotatorne manšete, kar še dodatno povzroča bolečino in omeji aktivno in pasivno gibljivost.
Kako zdraviti zamrznjeno ramo?
Ni še popolnoma jasno, kakšno je najbolj optimalno zdravljenje zamrznjene rame. Nekatere raziskave ugotavljajo prednosti manualne terapije, vendar bi bilo to področje potrebno še dodatno raziskati. Zelo pomemben del terapije zamrznjene rame je izvajanje ustrezne kinezioterapije. Za preventivno delovanje je potrebno izvajati obremenitve ramenskega obroča v vseh ravninah, zelo pomembno tudi nad nivojem glave.
Adhezivni kapsulitis poteka v treh fazah. V prvi fazi, ki traja navadno 3 mesece, pacient občuti ostro bolečino v predelu narastišča deltoidne mišice. Poleg tega pride do zmanjšane aktivne in pasivne gibljivosti. Pacienti pogosto občutijo bolečino ponoči in nezmožnost ležanja na oboleli rami. Zgodnji simptomi zmrznjene rame so pogosti simptomom drugih stanjem v ramenskem obroču, kar otežuje zgodnjo diagnostiko.
Druga faza traja od 3 do 9 mesecev. V tej fazi se bolečina zmanjša, vendar pride do postopnega zmanjšanja gibljivosti v vseh smereh.
Tretja faza traja od 9. meseca dalje. V tretji fazi pacient občuti veliko togost ramenskega obroča ter občutek blokade na koncu giba. Sklepna ovojnica ni več oz. je minimalno vneta.
Pri rehabilitaciji adhezivnega kapsulitisa vadbo prilagodimo stanju pacienta. Od manualne terapije se zelo dobro obnese masaže sklepne kapsule ter sklepna mobilizacija. Za zmanjšanje bolečine in povečevanje raztegljivosti kapsule lahko kot pomožno terapijo apliciramo TECAR ali ultrazvočno terapijo.
Več o samem sindromu zamrznjene rame si lahko preberite v članku na povezavi.
Operacije ramenskega obroča
Operacije ramenskega obroča se navadno izvajajo artroskopsko, bodisi za namene diagnostike ali operacije.
Primeri artroskopij:
- subakromialna dekompresija: operater odstrani burzo in pobrusi kljunasti odrastek lopatice (akromion)
- rekonstrukcija rotatorne manšete: izvaja se pri rupturah mišic
- stabilizacije glenohumeralnega sklepa (izvaja se lahko tudi odprta operacija). Indikacija je nestabilnost ramenskega obroča.
- tenotomija: odstranijo strgano tetivo
- tenodeza: prestavitev narastišča mišice
Operativno zdravljenje je invazivno in naj predstavlja zadnjo možnost rehabilitacije. V veliki večini primerov operacija ni potrebna in se ji lahko z ustrezno kineziološko in fizioterapevtsko obravnavo izognemo.
Kako vam lahko pomagamo?
V našem kineziološkem centru opravimo ustrezen uvodni gibalni pregled, s katerim ugotovimo, kakšne so vaše omejitve tako v gibljivosti kot mišični moči. Zelo pomembno je ugotoviti vzrok, zakaj je prišlo do poškodbe in kaj povzroča bolečine v rami. S klasično terapijo ali pa operacijo pogosto le »pogasimo požar«, vzroki pa še vedno ostajajo, kar lahko privede do ponovnih težav.
Glede na vzrok in vaše stanje za vas pripravimo optimalen načrt rehabilitacije, ki vključuje tako fizioterapevtsko kot kineziološko obravnavo: gre za povezovanje terapije z ustreznimi vajami.
V primeru, da bi tudi sami potrebovali pomoč, se lahko naročite pri nas na uvodni posvet, kjer bomo naredili plan za nadaljnjo fizioterapevtsko oziroma kineziološko obravnavo.
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
