Menjava kolka spada pod zahtevne operacije. Takšen poseg se opravi, kadar sta labrum in hrustanec že tako uničena, da glava stegnenice ne more več lepo drseti v sklepu, zato se kost drgne ob kost, kar povzroča hude bolečine v kolku.
Ustrezna rehabilitacija po operaciji zamenjave kolka je ključen korak do popolnega okrevanja. To ne pomeni le povrnitve funkcionalnosti in izboljšanja kakovosti življenja. Pravilna rehabilitacija je ključna za zmanjšanje bolečin, preprečevanje zapletov in uspešno vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim. Vendar proces okrevanja ni le fizičen; gre tudi za mentalno in čustveno prilagoditev na nov način življenja.
V tem članku bomo raziskali, kako poteka rehabilitacija po operaciji, konkretne vaje za moč in gibljivost ter kakšne so gibalne omejitve.
Vzroki za menjavo kolka
Najpogostejši vzrok za menjavo kolka je osteoartritis – degenerativna bolezen sklepov, kjer iz različnih vzrokov pride do obrabe in propada sklepnega hrustanca. Ko pride do obrabe, kjer je debelina hrustanca 1 milimeter ali manj, je to običajno znak za operativni poseg, seveda pa je najbolj bistven pokazatelj počutje pacienta in nivo okrnjenosti življenja zaradi bolečin. O vzrokih za bolečine v kolku si lahko več preberete v zapisu na povezavi.
Drugi vzroki za menjavo kolka so revmatioidni artritis, zlom kolka in posledice drugih stanj (npr. prirojene displazije kolkov). Eden od dejavnikov, ki vplivajo na pojav obrabe kolkov, je genetika. Ta določa kostno strukturo in obliko kolkov. Že sama globina jamice – acetabuluma in posledično to, kako globoko je glavica stegnenice v jamici, nam določa, katere vaje so za naš skelet primerne in katere niso.
V večini primerov je menjava kolka zadnji, skrajni ukrep, ki se ga poslužimo, kadar konzervativno zdravljenje, zdravila in sprememba življenjskega sloga niso prinesli ustreznega zmanjšanja bolečin. Poleg bolečin so drugi pokazatelji hude obrabe kolka togost v sklepu, oteklina in zmanjšana gibljivost.
Ko se pojavijo neznosne bolečine že pri navadni hoji ali stoji, pogosto lahko tudi pri ležanju na boku, je potrebno že pred operativnim posegom začeti z gibalno terapijo ali terapevtsko vadbo, s katero naredimo bolečine znosnejše in se hkrati pripravimo na okrevanje po posegu.
Operacija kolka se lahko izvede bodisi s celotno ali pa s polovično menjavo. Polovična menjava pomeni, da zamenjajo glavico stegnenice: zgornji del stegenske kosti odrežejo in vanjo vstavijo umeten nadomestek dela stegnenice iz kovine, keramike ali plastike. Celotna menjava pa pomeni, da poleg zgornjega dela stegnenice zamenjajo tudi medenični del kolka, torej acetabulum oz. jamico. V tem primeru gre za zelo zahtevno operacijo, ki terja daljše okrevanje.
Priprava na operacijo
Na operativni poseg se večinoma čaka vsaj nekaj mesecev, razen če gre za nujen primer. To pomeni, da lahko ves ta čas dobro izkoristite za pripravo mišičnega volumna in moči na terapevtski vadbi. Po operaciji bo gibanje nekaj časa precej omejeno, kar praktično vedno spremlja upad mišične mase. Zmanjšana količina mišične mase in moči močno vpliva na hitrost okrevanja in poveča možnost zapletov.
Največje tveganje za izpah kolka je zgodaj po operaciji, saj so takrat ligamenti in mišičevje okoli sklepa izjemno šibki in raztegnjeni. Pasivne in aktivne stabilizatorje kolka lahko okrepite z ustrezno kineziološko vadbo. Pri tem je potrebna vztrajnost, saj se dobro stabilnost ob redni kineziološki vadbi (vsaj 2x tedensko) doseže v obdobju do 1 leta.
Primik in notranja rotacija v kolku sta najbolj tvegana giba, ki lahko povzročita izpah kolka po operaciji. Gre za valgus ali padec kolena navznoter, kar je prikazano v spodnjih video posnetkih.
Primernost spodaj opisanih postopkov in faz po operaciji (podane v tednih) so zelo odvisni od vaše starosti in fizične predpriprave. Če se boste pred operacijo z vadbo moči dobro fizično pripravili, bo okrevanje po operaciji vsaj še enkrat hitrejše. Zato upoštevajte dejstvo, da bodo mlajši in/ali bolje trenirani lahko stopnjevali vaje in težavnost hitreje.
Po operaciji kolka je glavni cilj funkcionalna moč in ne raztegljivost kolka! Raztezne vaje so pogosto precenjene. Ustrezno gibljivost se pridobiva tudi posredno pri izvajanju ustrezne vadbe moči.
Pri terapevtski vadbi pred operativnim posegom je manj kontraindikacij kot po posegu. Ker je kolčni sklep že obrabljen in ga boste kmalu z operacijo zamenjali, mora terapevtska vadba temeljiti na vadbi moči. Pravzaprav je potrebno obremenjevati mišično tkivo, kolikor je le mogoče. Edini negativni indikator je bolečina. Če čutite bolečine v kolku med vajami, potem je potrebno poiskati drugačne vaje. Ni nevarnosti za nadaljne poškodbe, pač pa zgolj zaradi bolečine same.
Pri pripravi na operacijo se torej ne bojte vadbe moči pod nadzorom trenerja ali kineziologa. Je nujna, saj morate pred operacijo poskrbeti predvsem za čim večjo moč in mišično maso, ki jo boste po operaciji in po okrevanju izgubili.
Rehabilitacija po menjavi kolka
Kakšno gibanje se takoj po operaciji odsvetuje?
Na začetku je polna fleksija kolka (upogib) preveč tvegana – predvsem zaradi rane, ne zaradi izpaha. Vaje, kot so globoki počepi, še ne smete izvajati. Prav tako ne smete še izvajati vaj, ki silijo kolk v maksimalni razpon gibljivosti; recimo vaja dvig iztegnjene noge vstran leže na boku. Po menjavi kolka je poleg polnega upogiba kolka nevaren gib še agresiven primik (addukcija) in notranja rotacija.
Iz statičnih vaj boste lahko prehajali tudi v gibanje nog, najprej leže (glej video spodaj), vendar je na začetku glavni problem brazgotina in morebitne bolečine zaradi sveže rane pri operaciji. Ko se rana celi, lahko postopoma povečate obseg giba.
Po odstranitvi šivov lahko izvajate tudi vaje v bazenu, plavanje (še posebej žabica) pa se na začetku odsvetuje.
1. faza: 1. do 6. teden po operaciji
V prvi fazi rehabilitacije je včasih potrebno zmanjšati oteklino in spodbujati prekrvavitev tkiva, da bo celjenje potekalo hitreje ter da bodo vaje bolj učinkovite. Oteklino lahko občasno za krajši čas hladite z ledom, čemur takoj sledijo vaje in nežno razgibavanje ali masaža. Med masažo lahko nogo rahlo podložite v dvignjen položaj in potem masirate navzdol.
Operativni poseg je invaziven, saj se pri menjavi poškoduje tudi del mišičnega tkiva in vezi, ki stabilizirajo kolk. Po operaciji boste še nekaj časa imeli rano in šive, zato so prve vaje po operativnem posegu predvsem izometrične. To pomeni, da izvajate tiste vrste vaj, kjer maksimalno aktivirate mišično tkivo, vendar noge ne premikate. Gre za statično obliko vaj.
V poštev pride tudi hoja, kjer se sprva učite predvsem kako enakomerno obremenjevati obe nogi in z enako težo; torej da ne šepate. Poskušajte najprej s simetrično hojo s kratkimi koraki.
Elektrostimulacija se je včasih v začetni fazi veliko uporabljala, vendar se je sčasoma pokazalo, da ni tako učinkovita. Z dobro izvedbo vaj lahko dosežete enak učinek tudi brez tovrstnih naprav.
2. faza: 6. do 12. teden po operaciji
V tej fazi so šivi že odstranjeni, zato lahko vključite več vodne terapije. Topla voda v banji bo še posebej ustrezala pri mehčanju brazgotine. Pri kopanju doma se je potrebno zavedati tveganja za padec.
Povečate lahko količino hoje, podaljšate korake in količino dnevnih sprehodov. Povečate lahko tudi obseg gibanja v kolku. Pri vajah, ki vključujejo razteg stranskih mišic kolka (npr. izpadni koraki ali počepi) vas bo lahko bolela brazgotina; priporočljiva je, da jo masirate.
Če smo v prvi fazi dali poudarek na statični oz. izometrični moči, lahko v drugi fazi že treniramo dinamično moč – koncentriko in ekscentriko. Pri koncentriki se mišice skrčijo, pri ekscentriki pa raztezajo. Tako združujemo vse tri vrste moči, ki jih morajo imeti naše kolčne mišice.
V tej fazi je pomembno tudi izenačevanja moči obeh nog, zato moramo narediti več ponovitev z operirano nogo. Pri hoji poskušamo hoditi “po črti”, to pomeni, da odpravljamo široko hojo in obremenjujemo obe nogi enakomerno oz. simetrično.
3. faza: po 12. tednu po operaciji
Sedaj lahko vsak teden povečujete obremenitve pri vseh najpomembnejših vajah za moč – mrtvi dvigi, počepi (ne globoki, stegnenica do paralele) in druge vaje. Izberite trenažer, kjer začnete v iztegnjenem položaju in potem sami kontrolirate globino giba.
Izvajate lahko vse vaje za moč, ki ste jih že izvajali v predoperativnem obdobju. Pri umetnem kolku je potrebno razviti predvsem mobilnost in moč v funkcionanih gibih in ne iskati pretirane raztegljivosti ali gibljivosti. Siljenje umetnega kolka v ekstremne položaje vsekakor ni priporočljivo, saj je operiran kolk že tako bolj podvržen izpahom in drugim poškodbam.
Za dolgoročno uspešno rehabilitacijo je ključno pridobivanje moči in simetrije obeh nog.
Življenjska doba umetnih kolkov je od 15 do 25 let. Tudi na obrabo umetnega kolka vpliva razmerje moči vaših mišic, zato ima ustrezna vadba moči veliko dodano vrednost tudi po operaciji. Če odpravimo vzroke za obrabo, lahko umetnemu kolku podaljšamo življenjsko dobo za 10 let ali več.
Kako vam lahko pomagamo pri nas?
Lepo vabljeni v enega od naših kinezioloških centrov, kjer si bomo z veseljem vzeli čas za uvodni posvet, ter naredili načrt, kako bi se lotili vašega primera.
Za uvodni posvet se prijavite s klikom na spodnji gumb. Za vsa vprašanja pa smo vam na voljo na info@kinvital.si.
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
