Pokanje v sklepih ali drugi zvoki, ki jih včasih slišite med gibanjem (npr. v členkih, kolenih ali hrbtenici), so pogost pojav in se strokovno imenuje krepitacija sklepov. Večinoma je vzrok za zvoke, ki prihajajo iz sklepov, fiziološki in ne nekaj, kar nas bi moglo skrbeti. Vseeno pa je dobro vedeti, kaj pokanje povzroča, kakšne vrste zvokov poznamo in kdaj je pokanje patološko.
Namerno povzročeno pokanje
Sprostitev sklepov je fiziološki pojav, ki je lahko slišen ali pa povsem neslišen. Prisoten je lahko pri osebah z zdravimi sklepi, pa tudi pri tistih s poškodovanimi. Ob sprostitvi sklepa pride do nenadne razlike v razmiku sklepnih površin. Sproščanje poveča razdaljo med sklepnimi površinami in ustvari zvok.
Zvok se pojavi, ko se s sklepno tekočino napolnjena sinovialna membrana v sklepih raztegne. Sprememba tlaka in volumna povzroči, da se iz plinov, ki so raztopljeni v tekočini, tvorijo mehurčki. Morda vam je kdaj že kdo rekel, da ne pokajte sklepov, saj jih s tem obrabljate. Informacija nima trde podlage.
Namerno povzročeno pokanje sklepov namreč ne povzroča artritisa, kar veliko ljudi še danes verjame. To so potrdile tudi številne znanstvene raziskave.
Spontano pojavljanje zvokov
Poznamo veliko različnih vrst zvokov, ki se spontano pojavijo med upogibanjem oz. premikanjem sklepa:
Pokanje
Je najpogostejši zvok, ki prihaja iz sklepov in tudi najpogostejši med vsemi zvoki, ki se pojavljajo pri premikanju. Ta zvok ne indicira patološkega stanja oz. ni nevaren. Zvok naj bi nastal, ko se s sklepno tekočino napolnjena sinovialna (oz. sklepna) membrana v sklepih raztegne zaradi nenadne spremembe položaja.
Posledična sprememba tlaka in volumna povzroči, da plini, ki so raztopljeni v tekočini, tvorijo mehurčke. Gibanje z manjšimi hitrostmi pogosto ne bo povzročilo poka.
Drgnjenje, škripanje in škrtanje
Drgnjenje ali škrtanje je lahko znak poškodovanega hrustanca ali vnetja tkiva. Ko se hrustanec obrabi, ni več gladek, ampak njegova površina postane groba. Lahko celo pride do popolne odstranitve oz. obrabe hrustanca; tem primeru se izpostavi kostna površina.
Drgnjenja ali škrtanja se pojavijo, ker se grobe površine hrustanca ali izpostavljeni deli kosti drgnejo drug ob drugega, kar se zgodi pri osteoartritisu. Več o osteoartrozi kolena si lahko preberete v tem zapisu. Zvoki drgnjenja so najpogostejši v kolenu in vratu. Stopnja degeneracije hrustanca ni tesno povezana s količino bolečine, ki jo pacient čuti.
Škrtanje in drgnjenje se pojavijo tudi pri boleznih, kot so revmatoidni artritis, psoriatični artritis, juvenilni idiopatski artritis in protin (putika). V redkih primerih je škrtanje lahko posledica zloma; dva zlomljena drobca kosti, ki se drgneta skupaj, povzročata zvok. Močno bolečo krepitacijo mora pregledati fizioterapevt ali ortoped.
Tleskanje, škljocanje, ropotanje in klikanje
Pokanje v sklepih lahko povzročijo tudi tetive, ki se drgnejo ob kost ali kostni izrastek. Običajno se to zgodi šele, ko je tetiva močno vneta zaradi ponavljajočih se gibov, tako da bo verjetno prej prišlo do bolečine kot do zvokov. Pogosto se pojavi v ahilovi tetivi – zlasti pri tekačih na dolge proge – ali v podlakti pri rekreativnih kajakaših.
Če se ovojnica tetive razdraži, vname in močno nabrekne, se lahko zasliši škrtanje (vnetje ovojnice tetive oz. tenosinovitis). Tetiva ne drsi gladko v ovojnici, kar je razlog za škrtanje/tleskanje/klikanje. Tovrstni zvoki se pogosto pojavljajo tudi pri tendinitisu (vnetje kite), burzitisu (vnetje burze – sklepne vrečke), motnjah temporomandibularnega sklepa (čeljustni sklep) in patelofemoralnem bolečinskem sindromu. Pri teh stanjih je potrebno zmanjšati količino aktivnosti oz. volumen, vendar je popoln počitek odsvetovan.
Včasih tleskanje povzroči premik kite čez kostne izbokline, ki se nato hitro vrne nazaj na svoje mesto. Tleskanje se običajno sliši v kolenu ob premiku iz sedečega v stoječi položaj, pri počepanju ali pri vzpenjanju po stopnicah. S starostjo se to lahko dogaja vse pogosteje zaradi povečanja togosti tetiv, kar povzroč glasnejše zvoke.
Ti škljocajoči ipd. zvoki so večinoma neboleči in niso znak poškodovanega tkiva.
Drugi razlogi za pokanje v sklepu
Pokanje v sklepu je lahko tudi posledica prevelike togosti ali prevelike ohlapnosti sklepa. V obeh primerih se stanje rešuje s primerno vadbo, ki pa je nekoliko drugačna glede na vzrok. Pri preveliki togosti je potrebno poiskati vzrok, da je določena mišica toga: lahko gre za šibkost mišice, lahko pa za kompenzacijo šibkosti druge mišice. Poleg vaj za moč je potrebno izvajati tudi ustrezne vaje za mobilnost.
V primeru ohlapnosti pa je potrebno zgraditi ustrezno stabilnost sklepa – povečati moč mišic, ki obkrožajo sklep. Nestabilnost sklepa, ki povzroča preskakovanje ali celo izpah sklepa, lahko povzroči velike poškodbe sklepa in okoliških vezivnih struktur, kar ima lahko trajne posledice.
Obnova hrustanca
Celice hrustančnega tkiva se imenujejo hondrociti. Ti proizvajajo velike količine snovi iz kolagenskih vlaken in drugih vezivnih snovi. Posebnost hrustančnega tkiva je, da v njem ni krvnih žil, ki bi hondrocite oskrbovale s hranili. Namesto tega hranila pasivno prehajajo (preko difuzije) skozi gosto vezivno tkivo v jedro hrustanca. Tak proces je veliko počasnejši kot preskrba hranil preko žil, zato se hrustanec obnavlja precej počasneje kot druga tkiva.
Redno gibanje je ključno za obnovo hrustanca, še posebej po poškodbah in/ali obrabi. Gibanje pospeši prehajanje hranilnih snovi, potrebnih za obnovo tkiva. Predstavljajte si kuhinjsko gobico – ta absorbira in izpusti tekočino. Ko se gibljemo, se ta “goba” oz. hrustanec stiska in nato sprosti, kar omogoča sklepni tekočini, ki vsebuje hranilne snovi, prodreti v hrustanec. Gibanje tako omogoči oskrbo hrustanca s hranili, kar omogoča hitrejšo regeneracijo.
Potrebno pa se je izogibati gibanju, ki povzroča močno bolečino.
Je pokanje v sklepih nevarno?
Pomembno je poudariti, da je v večini primerov pokanje sklepov neškodljivo in ni razlog za skrb. Če pokanje spremljajo bolečine, otekanje in veliki premiki ali če bistveno poslabša delovanje sklepov, pa se je dobro posvetovati s strokovnjakom.
Ta lahko oceni vaše stanje in ugotovi, ali so potrebne nadaljnje preiskave ali obravnava. Bistvo je, da so zvoki in bolečina veliko bolj verjeten znak težave, ki zahteva dodatni pregled, kot sami zvoki iz sklepa.
Kaj lahko naredimo sami?
Kot že omenjeno, je gibanje zelo pomembno za dobro delovanje sklepov in hrustanca. Gibanje namreč nudi stimulus za prilagoditev tkiva na večje obremenitve oz. preprečuje slabšanje stanja sklepov. Zelo pomembno je sklepe redno razgibavati, kar dosežemo z aerobnimi aktivnostmi (hoja, tek, plavanje, plezanje, lazenje, …) in vajami za moč ter gibljivost. Poleg tega k ohranjanju dobrega stanja sklepov pripomore ustrezna telesna masa.
Če imate boleče pokanje (ali druge zvoke) v sklepih ali pa želite ohranjati oz. izboljšati funkcijo vaših sklepov, vam svetujemo, da se prijavite na brezplačni uvodni posvet, kjer bomo našli pravo rešitev za vas.
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
