Kaj je išias?
Kaj torej je išias? Pogosto ga opisujemo kot sevajočo bolečino v predelu ledvene hrbtenice, globoko v predelu zadnjice in po nogi navzdol. Bolečino lahko spremljata mravljinčenje in občutek omrtvelosti. Simptome išiasa povzroča draženje išiadičnega živca, od mesta draženja pa je odvisno, kje občutimo znake utesnitve.
Ishiadični živec ali ‘sciatic nerve’ je najdaljši in najdebelejši živec v našem telesu. Poteka vse od četrtega ledvenega vretenca (L4) do križnih vretenc (S3). Več manjših živčnih snopov se v področju zadnjice (nad mišico piriformis) združi v debelejši snop, ki iz zadnjice potuje po zadnjem delu stegna vse do kolen, kjer se razcepi na dva dela: en del (tibialni živec) poteka po mečni mišici do stopala, drugi del (peronealni živec) pa poteka po zunanjem stranskem delu piščali, prav tako do stopala. Zaradi širokega področja, ki ga ishiadični živec oživčuje, se bolečine in drugi nevrološki simptomi lahko pojavijo povsod, kjer oživčuje mišice – odvisno od tega, na katerem delu živca prihaja do draženja ali utesnitve.
Simptomi in znaki išiasa
Išias se najpogosteje pokaže kot ostra, pekoča bolečina, ki se začne v spodnjem delu hrbta ali zadnjici ter se širi po nogi navzdol, včasih vse do stopala. Bolečina poteka po poti ishiadičnega živca, pogosto pa jo spremljajo še nevrološki simptomi: mravljinci, odrevenelost ali občutek šibkosti v nogi. Običajno se pojavi na eni strani telesa.
Za razliko od splošnih bolečin v križu je pri išiasu značilno, da je bolečina v nogi močnejša kot pa v ledveni hrbtenici. Simptomi se lahko okrepijo pri določenih aktivnostih in položajih. Stanje pogosto poslabšajo upogibi hrbtenice, rotacije in sklanjanje. dolgotrajno sedenje, vožnja z avtomobilom, dvigovanje bremen in hitre spremembe položaja.
Ishiadični živec se nad kolenom razcepi v tibialni in peronealni živec. Razlika med občutenjem dotika med levo in desno nogo ali levo in desno stranjo ledvene hrbtenice je pogost znak, da ima oseba razdražen ishiadični živec.
To lahko preizkusite tudi sami – s prsti se sprehodite po hrbtnih mišicah v ledvenem predelu in nežno testirajte občutke osebe na vaš enakomeren dotik.
Ti simptomi se lahko pojavijo kjerkoli po področju, ki ga oživčuje ishiadični živec. Ker gre za skupek različnih živčnih vlaken, so simptomi odvisni od tega, kateri del živca je prizadet.
Obstaja več vzrokov za pojav išiasa, o čemer bo več napisano v nadaljevanju. Najpogostejši razlog je herniacija oz. neka oblika poškodbe medvretenčnih diskov, kar draži živčno korenino. V predelu hrbtenice, kjer izhajajo korenine ishiadičnega živca, lahko do herniacije pride med diski L4-L5-S1, nižje pa so vzroki išiasa drugje, saj so sakralna oz. križnična vretenca med sabo zraščena in med njimi ni klasičnih medvretenčnih diskov.
Če je prizadeta korenina v nivoju L4, so pogosto prisotne bolečine ter drugi nevrološki simptomi v sprednjem delu stegna ter v kolenu. Oseba lahko čuti šibkost sprednje stegenske mišice, kadar izravna koleno.
Draženje živca na nivoju L5 povzroča zelo značilno simptomatiko, ki jo zaznamo na zadnji strani stegna, sega lahko po zunanji strani meč (peronealni del živca), v nekaterih primerih celo do stopala in nožnega palca, kjer lahko poleg mravljinčenja opazimo tudi težave pri dvigu palca. V nekaterih primerih je otežen celoten dvig stopala, kar lahko opazno vpliva na hojo, ko stopalo »pade«.
Pri kompresiji živca na nivoju S1 se simptomi kažejo na zunanji strani stegna, po mečih in vse do stopala (področje pete in zunanji del stopala). Opazimo lahko tudi šibkost pri dvigu pete od tal oz. pri dvigu na prste. Draženje živcev na nivoju S2 in S3 je manj pogosto in večinoma posledica tvorb: ciste, tumorji, stenoza (zožitev) sakralnega kanala in direktne poškodbe področja. Draženje živca na nivoju S2 povzroča senzorične simptome na zadnji strani stegna, notranjem delu zadnjice in občasno motnje občutka v zadnjem delu skrotuma/velikih sramnih ustnic, saj S2 delno oživčuje predel genitalij. Draženje na nivoju S3 povzoča senzorične simptome na področju presredka (presredek, področje okrog anusa, zadnji del genitalij) ter le redko seva v nogo. Motorični simptomi se kažejo v prizadetosti mišic medeničnega dna, lahko pa se pojavijo tudi težave pri nadzoru sfinktrov. Težave pogosto poslabša sedenje.
Kako diagnosticirati išias
Pri diagnosticiranju išiasa smo pozorni na prisotnost značilnih simptomov: sevajoča bolečina v eni nogi, ki jo pogosto (vendar ne vedno) spremljajo različni nevrološki simptomi: mravljinčenje in zbadanje (parestezije), odrevenelost, občutki žarenja, mišična šibkost in motnje v refleksnem odzivanju. Glede na vzrok išiasa je lahko prisotna tudi bolečina v ledveni hrbtenici (v križu).
Pomemben podatek je tudi kaj simptome sproži in kaj jih olajša — išias je navadno močnejši ob sedenju, upogibanju ali dvigovanju bremen ter se pogosto izboljša pri ležanju ali hoji. Pozorni moramo biti na morebitne alarmantne znake, kot so hude motorične okvare, motnje odvajanja ali izguba občutka v presredku, ki bi lahko nakazovali resnejše stanje.
Če smo zaradi težav obiskali zdravnika, pogovoru o simptomih (anamnezi) sledi klinični nevrološki pregled. Zdravnik ali drug strokovnjak preveri mišično moč (dvig na prste, potisk navzdol s stopalom, izteg kolena) ter oceni reflekse. Preveri tudi občutek za dotik na različnih delih noge, saj senzorične spremembe pogosto natančno sledijo prizadeti veji živca. Del pregleda so tudi provokacijski testi, med katerimi je najpogosteje uporabljen Lasègue oziroma dvig iztegnjene noge. Test je pozitiven, kadar dvig iztegnjene noge sproži tipično bolečino, kar pogosto kaže na draženje korenine L5 ali S1.
Če simptomi vztrajajo, so hujši ali obstaja sum na pomembno utesnitev živca, se izvede slikovna diagnostika, najpogosteje magnetna resonanca (MR). Magnetna resonanca je najbolj zanesljiva preiskava za prikaz hernije diska, stenoze, utesnitev živčnih korenin, cist ali drugih sprememb. CT se uporablja, kadar MR ni izvedljiva, rentgen pa navadno ne pokaže živcev ali diskov, zato služi predvsem za izključevanje kostnih sprememb.
Kadar klinična slika (kar vi občutite) in MR (kar pokaže slika) ne sovpadata, ali ko obstaja sum na dodatne nevrološke motnje, se lahko opravi EMG – meritev električne aktivnosti mišic in živcev ki pokaže, kako dobro živci prenašajo signale in kako se na te signale odzivajo mišice. EMG se pogosto uporablja za potrditev okvare živca, radikulopatije (npr. išiasa), mišičnih bolezni ali utesnitev živcev.
Končna diagnoza išiasa vedno temelji na kombinaciji kliničnih znakov, simptomov in izvidov. Sam MR pogosto ni dovolj, saj ima veliko ljudi vidno hernijo diska brez kakršnih koli težav. Zato se diagnoza postavi le takrat, ko se ujemajo simptomi, nevrološki izvid in objektivno izkazana utesnitev določene živčne korenine.
Je išias nevaren?
Ishiadični živec je kot rečeno najdebelejši v telesu. Veliko ljudi misli, da gre za zelo krhko tkivo, vendar to ne drži. Sam živec je debel kot kabel in zlahka drži težo našega telesa. Ker živec prenaša senzorične občutke, to pomeni, da vsak manjši pritisk na živec lahko povzroča bolečine in občutek omrtvelosti na področjih, ki jih oživčuje.
Marsikdo živi v strahu, saj povezuje išias z možnostjo ohromelosti. Trajna odpoved živca lahko nastane samo ob pretrganju oz. rupturi živca, kar se zgodi le s skalpelom ali pri hudi akutni poškodbi. Sama herniacija vam živca ne bo presekala. Večina bolečin v križu in ledveni hrbtenici ni povezanih z draženjem ishiadičenga živca. Večinoma gre za poškodbe mišic, ligamentov ali drugih struktur v ledvenem predelu hrbtenice. Ishiadične bolečine nastanejo, ko določeno tkivo pritiska na živčne korenine, ki se potem povezujejo v ishiadični živec.
Kakšni so vzroki za nastanek išiasa?
Vzroke lahko v grobem razdelimo na spinalne (izvirajo iz hrbtenice) ter ostale (ne izvirajo iz hrbtenice). Med spinalne vzroke štejemo:
- Poškodbe diska – hernije, protruzije, ekstruzije.
- Stenoza in artitične spremembe: »sesedanje« hrbtenice in zožanje kanalov, iz katerih izhajajo živci.
- Spondilolisteza: zdrs vretenca
- Pojav tvorb v področju hrbtenice: spinalni tumorji in ciste, abscesi (gnojne tvorbe) in hematomi.
Med vzroke, ki ne izvirajo iz hrbtenice, štejemo:
- Piriformis sindrom – kjer utesnitev povzroča mišica piriformis
- Nosečnost; kjer se pogosto zakrčijo globoki rotatorji kolka, kjer poteka ishiadični živec
- Utesnitev na področju zadnje stegenske mišice (ishialna tuberoziteta, področje pod zadnjično gubo, kjer zadnjica prehaja v nogo), pogosto pri tekačih in šprinterjih ali pri poškodbah zadnje stegenske mišice
- Druga stanja: medenični tumorji/ciste
Mehanizem ishiadične bolečine
Bolečina deluje po principu t. i. vhodne teorije bolečine. Predstavljamo si, da imamo po živcu samo en »vozni pas« in promet lahko hkrati poteka samo v eni smeri. Torej imamo lahko občutke ugodja ali pa občutke bolečine. Oba impulza hkrati po istem živcu ne potujeta.
V primeru travme, akutne ali kroničnega draženja tkiv, se živec »napolni« samo z impulzi bolečine. To pomeni, da možgani začnejo vaše gibalne vzorce in gibalne navade, s katerimi ste tkiva razdražili, prepoznavati kot grožnjo in tako neprestano pošiljajo signale bolečine.
Če obstajajo specifični gibalni vzorci in položaji, ki vam bolečino bolj/manj vzdražijo, potem po vsej verjetnosti niste v dolgotrajnem stanju bolečine. Ljudje, ki bolečine čutijo že več let, imajo pogosto nabor gibov, ki dražijo bolečino, tako širok, da praktično nikoli niso brez bolečin. Zato ste v takšnih primerih vzdraženi že ob najmanjših premikih. Živec je preprosto v vzburjenem stanju in je preplavljen z bolečinskimi signali.
Naša/vaša naloga je, da ga umirimo. Pri tem nam lahko pomaga tudi masaža, ki dokazano splošno umiri živčni sistem, s pravilnimi tehnikami pa lahko tudi zmanjša dotične bolečine.
Kako lahko išias zdravimo sami
Če vam bodo najprej rekli, da gre za piriformis sindrom, hitro testirajte! Pri piriformis sindromu namreč raztezne vaje za glutealne mišice sprostijo bolečine. Pri tistih ishiatičnih bolečinah, ki imajo svoj izvor v ledvenem delu, pa boste z dodatnim raztezanjem živec samo še bolj dražili.
Odprave išiasa se lahko lotite po naslednjih korakih:
Dihanje z umirjanjem simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema
Globoko dihanje v položaju razbremenitve bolečine ključno vpliva na aktivnost možganov v pošiljanju bolečinskih signalov.
Vendar POZOR! Najprej se postavite v položaj, kjer ste razbremenjeni in začnite z globokim dihanjem. Ne dihajte tako, da se trebuh neprestano dviguje in spušča! Čeprav je dihanje z diafragmo nujno, to ne pomeni, da se trebuh neprestano dviga in spušča. Poglejte video.
Iskanje nebolečega položaja v razbremenitvi
Namen tega položaja je sproščanje mišične tenzije z globokim dihanjem. Dihamo skozi nos z dolgimi vdihi in izdihi. Poiščite položaj, ki vam odgovarja in umiri bolečino. Obvezno bodite v položaju vsaj nekaj minut, da mišična tenzija zares popusti.
Test spusta na pete
Pri testu s spustom na pete boste preverili ali ima vaša hrbtenica sindrome nestabilnosti. Dobro si poglejte video in upoštevajte navodila.
Test short stop squat
Pri tem testu boste ugotovili, ali ste kronično zakrčeni v ledvenem delu. Bodite pozorni, da se zares dobro uprete na roke in sprostite ledveni del hrbta. Drug pomemben napotek v primeru prisotnih bolečin – dvignite se s pomočjo rok. Ne dvigujte najprej prsnega koša. Odrinite noge od tal in potisnite medenico naprej. Tako boste pri dviganju razbremenili ledveni del hrbtenice.
Po prvotni umiritvi akutne bolečine je čas za naslednji korak. Če imate težave z ishiadičnimi bolečinami, je velika verjetnost, da te izvirajo iz področja hrbtenice. Potrebna je sistematična in primerna krepitev mišičnih skupin, ki zagotavljajo ustrezno stabilnost hrbtenice in medenice, predvsem med gibanjem. Zelo pogosto vzrok za težave ni v šibkosti mišic trupa, ampak v slabih gibalnih vzorcih oz. v gibalni higieni – kako s svojo hrbtenico ravnate v vsakodnevnem življenju.
Uporaba kinezioloških trakov pri išiasu
Kineziološki trakovi so pri išiasu lahko uporabni predvsem kot pomoč pri lajšanju simptomov, vendar ne odpravljajo vzroka težav. Kratkotrajno lahko zmanjšanje bolečine in dajejo občutek mehke podpore v predelu ledvene hrbtenice ali zadnjice. Z njihovo aplikacijo zmanjšamo pritisk na površinska tkiva, kar lahko ublaži občutek napetosti v preobremenjenih mišicah, ki pogosto spremljajo išias, kot so piriformis, glutealne mišice ali mišice ob hrbtenici. Nekateri ljudje zaznajo tudi blag proprioceptivni učinek, saj je trak neke vrste opomnik telesu, da se izogiba gibom, ki sprožajo bolečino, zato je njegova uporaba najbolj smiselna v času rehabilitacije, ko je pomembna pravilna aktivacija mišic.
Aplikacijo naj izvede ustrezno usposobljen strokovnjak, saj lahko nepravilna namestitev ali premočno napenjanje traku celo poslabša simptome. Najpogosteje se trak namešča na predel ledvene hrbtenice, glutealne regije ali po zadnji strani stegna, odvisno od poteka bolečine, vendar vedno kot podpora drugim oblikam zdravljenja, kot so ustrezne vaje za moč, korekcija gibanja in protibolečinske metode.
Vaje za išias
Najučinkovitejše vaje za išias so tiste, ki zmanjšajo draženje ishiadičnega živca, umirijo akutno bolečino in postopoma okrepijo mišice, ki stabilizirajo hrbtenico in medenico. Pomembno se je zavedati, da ne obstaja ena univerzalna vaja, ki bi pomagala vsem – vaje morajo biti izbrane glede na vzrok (hernija diska, piriformis sindrom, …).
Če je vzrok išiasa izhaja iz hrbtenice, je potrebno najprej identificirati, kateri gibi stanje poslabšajo. Običajno to so upogibi hrbtenice oz. kadar se v trupu upognemo naprej, npr. pri obuvanju nogavic. V začetni fazi išiasa se osredotočamo na ustrezno mišično kontrolo mišic trupa – da smo sposobni poiskati in ohraniti nevtralno hrbtenico, nato pa vaje ustrezno stopnjujemo in nadgrajujemo.
V branje vam priporočam odstavek iz članka o naslavljanju bolečin v hrbtenici, ki govori o vajah (in tudi pokaže konkretne primere na video posnetkih), saj tu veljajo zelo podobni koncepti. Pokazatelj o ustreznosti vaje (ali pa o ustreznosti in natančnosti izvedbe) so nevrološki simptomi, saj neustrezna (ali neustrezno izvedena) vaja običajno poslabša simptome.
Če vzrok izhaja iz predela kolka (piriformis sindrom ali pa utesnitev na področju globokih rotatorjev kolka) je potrebno zakrčeno mišico ustrezno sprostiti in pridobiti ustrezno moč mišic kolčnega predela, še posebej mišic zadnjice. Pri tem se je potrebno bolj osredotočiti na fazo podaljševanja mišice in ne na fazo skrajševanja mišice. Primer pri vaji dvig bokov: bolj se osredotočimo na spust bokov (podaljševanje mišic) kot pa na dvig bokov (krajšanje mišic).
Ali je hoja primerna pri išiasu?
Hoja je pri išiasu primerna in celo priporočljiva aktivnost, saj nežno gibanje pomaga izboljšati prekrvavitev, zmanjšati napetost v mišicah ter lahko ublaži bolečino. Priporoča se hoja v zmernem tempu, po ravni podlagi in brez večjih sunkovitih obremenitev. Če se med hojo bolečina in drugi nevrološki simptomi močno povečajo, je dobro počivati in po potrebi poiskati strokovni nasvet.
Pri hoji si lahko pomagate z uporabo nordijskih ali navadnih (pohodnih) palic za hojo. Palice pomagajo razbremeniti hrbtenico, saj smo z njimi bolj stabilni in hkrati večji del obremenitve porazdelijo med zgornji in spodnji del telesa. Pomembno je izbrati oz. nastaviti pravilno višino palic in hoditi v zmernem ritmu, brez sunkovitih gibov.
Strokovna pomoč pri išiasu
Kadar bolečina vztraja dlje časa, se stopnjuje ali močno omejuje vsakodnevne aktivnosti, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Pri tem nam lahko pomaga več različnih pristopov, med drugim fizioterapevtske tehnike, manualna terapija in masaža, ki se medsebojno dopolnjujejo ter lahko precej skrajšajo čas okrevanja.
Fizioterapija
Prvi korak fizioterapevtske obravnave je pogovor in pridobivanje pomembnih informacij, od katerih je odvisen potek zdravljenja: kdaj so se pojavile težave, koliko časa že trajajo, kakšni so simptomi in kaj jih poslabša.
Sledi fizični pregled, kjer se fizioterapevt osredotoči predvsem na vzorce obremenjevanja hrbtenice (v primeru, da išias izhaja iz hrbtenice), oceni tudi držo in gibljivost ter na podlagi gibalne analize izbere kombinacijo ciljnih vaj za krepitev in sproščanje ustreznih mišičnih skupin. Pogosto se uporabljajo tudi vaje, ki pomagajo izboljšati drsnost ishiadičnega živca.
Pomemben del terapije je tudi učenje pravilnega dvigovanja bremen in izboljšanje ergonomije na delovnem mestu, saj ustrezne dnevne navade močno vplivajo na uspeh rehabilitacije in preprečevanje ponovitev težav.
Marsikdo poišče pomoč fizioterapevta predvsem zaradi zmanjšanja bolečin, kjer so nepogrešljive tudi različne manualne tehnike.
Manualna terapija
Glavni namen manualne terapije oz. manualnih tehnik pri težavah z išiasom je zmanjšanje bolečine: razbremenitev prizadetega živca ter postopno vračanje v nemoteno gibanje. Te vključujejo nežne mobilizacije in manipulacije sklepov ter mehkih tkiv, s katerimi terapevt zmanjša bolečine.
Pri išiasu se manualne tehnike običajno izvajajo na področjih medenice in ledvene hrbtenice, saj sta to glavni področji, kjer prihaja do draženja ishiadičnih živčnih korenin.
Masaža
Z masažo sproščamo mehka tkiva: mišice, fascijo in kožo. Napete mišice lahko dodatno dražijo ishiadični živec – zlasti mišice v ledveni hrbtenici ali pa mišica piriformis. Z masažo izboljšamo prekrvavitev in pospešimo regeneracijo določenih tkiv.
Kombinacija teh pristopov omogoča celostno obravnavo išiasa, saj hkrati zmanjšuje bolečino, izboljšuje gibanje ter krepi strukture, ki podpirajo hrbtenico. Vendar pozor – če ne ugotovimo in odpravimo vzroka draženja živca, nam manualne tehnike na dolgi rok ne bodo uspele odpraviti bolečin in drugih težav, povezanih z išiasom.
Išias v nosečnosti
Išias je ena pogostejših tegob v nosečnosti. Zoprne bolečine, ki sevajo po nogi navzdol, so povezane s fiziološkimi spremembami, ki se zgodijo tekom nosečnosti. Spremeni se težišče telesa, posledično tudi telesna drža; zaradi rastočega ploda pa so na udaru tudi medenično dno ter trebušne mišice, ki sicer med drugim opravljajo pomembno nalogo stabilizacije medenice in hrbtenice. Zaradi hormona relaksina je telo nasploh bolj »razrahljano«, svoje prispevata tudi povečano zadrževanje tekočin v telesu (in s tem povečan pritisk na določene strukture) ter v nekaterih primerih tudi pritisk ploda na ishiadični živec.
Pogost spremljevalec nosečnosti je stiskanje mišic zadnjice. Ne govorimo o stisku mišice, kadar ste na telovadbi, ampak o kroničnem stiskanju mišice – kot npr. pri stiskanju čeljusti, rezultat so zakrčene in preobremenjene mišice. To lahko preverite tako, da se opazujete v vsakodnevnih situacijah in se poskušate ujeti, ali so mišice ves čas nekoliko stisnjene. Drug način je, da mišice močno stisnete in jih nato popolnoma sprostite. Če čutite razliko med stanjem pred stiskom ter sproščenim stanjem – potem najverjetneje stiskate zadnjico, lahko pa imate težave že s sproščanjem mišic.
Vse zgoraj našteto so lahko vzroki za nastop simptomov išiasa. Kako si pri tem lahko pomagate? Nekaterim pomaga (nežen) razteg mišic zadnjice, vendar je ta ukrep pogosto le začasno olajšanje, lahko pa celo poslabša stanje.
Trajna rešitev leži v primernih vajah za krepitev mišic zadnjice, predvsem vaje, kjer se mišica krepi v polnem obsegu giba. S tem mišica pridobi primerno moč in hkrati tudi razteg, ki ga v zakrčenem stanju zelo potrebuje. Ena pomembnejših vaj je predklon, na začetku pri tej vaji ne potrebujemo nobenega dodatnega bremena. Začetno različico si lahko ogledate na videoposnetku:
Kako dolgo traja išias?
Išias lahko traja od tedna do nekaj mesecev, odvisno od vzroka in kako hitro se prične z ukrepi oz. rehabilitacijo. Blažje oblike, ki so posledica začasnega vnetja in razdraženosti mišic ter mehkih tkiv izzvenijo prej, od enega do treh tednov. Kadar gre za močnejše draženje živčne korenine, je okrevanje običajno počasnejše in lahko traja od štiri do osem tednov. Če je išias povezan s hernijo diska, simptomi pogosto vztrajajo dva do šest mesecev, vendar se postopoma izboljšujejo. Večina ljudi uspe odpraviti išias brez operacije.
Išias lahko traja dlje časa, kadar je prisotno mišično neravnovesje in/šibkost mišic trupa in kolkov, kar povzroča ponavljajoče se obremenitve hrbtenice, okrevanje pa podaljša tudi prepozna ali nedosledna terapija.
Potrebujete pomoč pri odpravi išiasa?
Išias ni dokončna obsodba, saj je stanje v večini primerov povsem ozdravljivo. Če potrebujete pomoč pri odpravi išiasa, ste dobrodošli v našem kineziološkem centru v Ljubljani ali v Trzinu. Na naših vadbah se ukvarjamo z odpravo vzrokov gibalnih težav, ki vam onemogočajo gibanje brez bolečin.
Jure Gubanc je tudi prevedel in izdal knjigo Postani sam svoj mehanik hrbta. Za vse ljudi s težavami v hrbtu je oblikoval portal Mehanik Hrbta.
Najpogostejša vprašanja
Kaj je išias?
Išias je bolečinsko stanje, pri katerem zaradi draženja ali utesnitve ishiadičnega živca nastanejo značilne bolečine, ki se iz ledvene hrbtenice ali zadnjice širijo po zadnji strani noge navzdol. Bolečino pogosto spremljajo nevrološki simptomi, kot so mravljinčenje, zbadanje, odrevenelost ali občutek šibkosti v nogi. Vzrok je najpogosteje hernija oz. izbočenje medvretenčnega diska, lahko pa je posledica mišične napetosti (npr. mišice piriformis) in drugih vzrokov.
Kako potrditi, da gre res za išias?
Diagnozo postavimo na podlagi tipične simptomatike in kliničnega pregleda. Za išias sta značilna enostranska bolečina, ki poteka po poti ishiadičnega živca, ter nevrološki znaki (mravljinci, odrevenelost, šibkost). Pri diagnostičnem pregledu se preveri mišična moč, določene reflekse ter izvede provokacijske teste, kot je Lasègue test (dvig iztegnjene noge). Slikovna diagnostika (najpogosteje magnetna resonanca) je potrebna le pri vztrajnih ali hujših simptomih, zlasti kadar je sum na pomembno utesnitev živčne korenine.
Kako dolgo traja išias?
Išias lahko traja od enega tedna do več mesecev, odvisno od vzroka in intenzivnosti draženja živca. Blažje oblike, povezane z začasnim vnetjem ali razdraženimi mehkim tkivi, se pogosto umirijo v 1–3 tednih. Pri močnejšem draženju živčne korenine se okrevanje podaljša na 4–8 tednov. Če je vzrok hernija diska, lahko simptomi vztrajajo 2–6 mesecev, vendar se navadno postopoma izboljšujejo in večina ljudi okreva brez operacije. Okrevanje se pogosto podaljša če ne spremenimo gibalnih vzorcev, šibkosti ključnih mišičnih skupin (mišice trupa in mišice nog ter kolkov) ali pozno uvedeni terapiji.
Kako izgleda bolečina pri išiasu?
Bolečina pri išiasu je običajno ostra, pekoča – podobno kot bi iz spodnjega dela hrbta ali zadnjice po nogi navzdol – včasih vse do stopala – potovala elektrika. Lahko jo spremljajo mravljinčenje, zbadanje, občutki toplote ali mraza ter občasno občutna šibkost mišic. Pogosto je prisotna razlika v občutku dotika med levo in desno stranjo noge. Bolečina se pogosto poslabša pri sedenju, pripogibanju, dvigovanju bremen, vožnji z avtom ali hitrih spremembah položaja, medtem ko se lahko izboljša pri hoji ali ležanju.
Kako lahko išias zdravim sam?
Najprej je pomembno, da ugotovite, katera gibanja simptome izboljšujejo in katera jih poslabšajo. Če gre za draženje živca iz hrbtenice, lahko pretirano raztezanje zadnje stegenske mišice ali piriformisa stanje poslabša. Prvi korak je umiritev živčnega sistema z dihanjem v razbremenilnem položaju, ki zmanjša mišično napetost. Sledita iskanje nebolečega položaja in postopna aktivacija pravilnih gibalnih vzorcev. Ko akutna bolečina popusti, je nujno začeti sistematično krepiti mišice trupa, zadnjice in kolkov ter izboljšati gibalno tehniko pri vsakodnevnih obremenitvah.
Kaj pomaga pri išiasu? Najbolj pomaga kombinacija ukrepov, ki hkrati zmanjšuje draženje živca in odpravlja vzrok težave. To vključuje pravilno izbrane vaje za stabilizacijo trupa, krepitev mišic zadnjice in kolkov ter izboljšanje gibalnih vzorcev. Sprostitvene tehnike, dihanje in nežno gibanje zmanjšujejo preobremenjenost živčnega sistema. Manualna terapija, mobilizacije in masaža lahko začasno ublažijo bolečino in napetost. Ključna je odprava vzroka draženja živca — le tako je mogoče doseči trajno izboljšanje.
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
