Kolk je edinstven sklep, tako anatomsko kot fiziološko. Je drugi največji sklep v telesu (prvi je koleno) in po svoji funkciji zelo dominanten pri samem gibanju. Kot zanimivost naj omenimo, da je ena izmed mišic, ki igrajo ključno vlogo pri izvajanju gibov iz kolka, velika zadnjična mišica (v nadaljevanju gluteus maximus), ki je tudi največja mišica v telesu.
Ravno pri sedenju pa je slednja večino časa raztegnjena in toga, kar sčasoma lahko privede do slabše mišične aktivacije. To pomeni, da so te mišice slabše aktivne med izvedbo že osnovnih gibalnih vzorcev, kot je npr. hoja. Posledično njeno funkcijo delno prevzamejo druge (kompenzatorne) mišice. To so hrbtne (še posebej ledveni del hrbta) in pa zadnje stegenske mišice, kar sčasoma lahko vodi do težav v kolčnem sklepu in v sklepih, ki ga obdajajo (hrbtenica, koleno ipd.).
Anatomija in biomehanika kolčnega sklepa
Kolčni sklep je del medenice, ki je ključen element pri sami mehaniki gibanja, saj se preko nje prenašajo sile iz zgornjega dela telesa vse do stopal in obratno. Medenični obroč je sestavljen iz križnice, ki je hkrati tudi del hrbtenice in iz dveh kolčnic. Kolčnici sestavljajo trije deli: črevnica, sednica in sramnica. Na zunanji strani kolčnice je globoka sklepna ponev – acetabulum – s katero se stika glava stegnenice. Glava stegnenice in sklepna ponvica sta povezani s hrustančnim obročem in z vezmi, ki zagotavljajo stabilnost sklepa, medtem ko so preostali deli sklepa pokriti s sklepno ovojnico, ki izloča sklepno tekočino za zmanjšanje trenja pri gibanju.
Poleg ligamenta, ki se nahaja na glavi stegnenice, za stabilnost kolčnega sklepa skrbijo še trije ligamenti:
- Iliofemoralni ligament – omogoča stojo brez obremenitev mišic in drži glavo stegnenice v sklepni jamici. Ob fleksiji (upogibu v kolku) se napetost v ligamentu zmanjša, kar poveča možnost rotacije v sklepu.
- Pubofemoralni ligament – daje oporo spodnjemu in sprednjemu delu kapsule ter omejuje abdukcijo (odmik kolka) in interno rotacijo v sklepu.
- Ishiofemoralni ligament – podpira zadnji del kapsule in omejuje notranjo rotacijo ter addukcijo (primik).
Biomehanika kolčnega sklepa
Mehansko gledano je kolčni sklep posebna oblika kroglastega sklepa, ki omogoča gibanje v različnih smereh. Za izvedbo teh gibov pa je odgovornih več mišic in tetiva Iliotibialni trakt (obarvan belo na sliki), ki se skupaj z mišico Tensor Fasciae Latae (TFL) pripenja na medenico. Iliotibialni trakt poteka vse od črevnice do golenice.
TFL sodeluje pri upogibu (dvig kolena pred seboj), odmiku in notranji rotaciji stegnenice iz kolčnega sklepa (ko obrnemo stopalo in koleno proti drugi nogi) ter usmerja gibanje medenice. Če je mišica TFL zakrčena in skrajšana, slednje lahko privede do šibkosti in inhibicije tudi drugih mišic, zaradi česar se lahko pojavijo bolečine v hrbtu, kolku, kolenu ali celo gležnju in stopalu. Na tej točki naj poudarimo, da je najbolj pomembna mišica, ki jo moramo v tem primeru aktivirati, zadnjična mišica oz. vse tri zadnjične mišice (še posebej srednja zadnjična mišica gluteus medius).
Katere smeri gibanja omogoča kolčni sklep?
Kolk je eden izmed najbolj gibljivih sklepov v telesu. Omogoča gibanje v vseh ravninah, gibanje pa opišemo z izrazi: upogib – izteg; notranja – zunanja rotacija; odmik – primik; ter kombinacija vseh naštetih – kroženje.
Kolikšen upogib v kolku smo sposobni izvesti je odvisno tudi od pozicije kolena – bolj kot ga pokrčimo, bolj se sprostijo zadnje stegenske mišice in s tem povečamo obseg giba. Izteg v kolčnem sklepu pa je odvisen od stanja sklepne kapsule in iliofemoralnega ligamenta.
Najpogostejši vzroki za bolečino v kolčnem sklepu
Ker je sam sklep tako kompleksen, je raznolikost poškodb in bolečin velika. Tudi sama lokacija bolečine je lahko prisotna v okolici sklepa in ne direktno v samem sklepu. Zato moramo ob bolečini v kolku pomisliti širše in upoštevati tudi npr. bolečine oziroma spremembe v zgornjem delu telesa, npr. na hrbtenici, trebuhu in tudi višje, ali na spremembe na spodnjem delu telesa, npr. stegnu ali celo navzdol proti kolenu. Spremembe se lahko pojavijo tako na kosteh kot tudi v mišicah in vezeh. Spodaj je naštetih nekaj najpogostejših vzrokov za bolečino v predelu kolčnega sklepa.
Artroza
Artroza ali obraba kolka je najpogostejši vzrok za bolečino v kolku pri odraslih. Bolečina se pogosto začne v kolenu in nato preide na področje kolka. Pri artrozi gre za stanjšan hrustanec, ki zaradi obrabe sčasoma izgine, kar lahko povzroči drgnjenje kosti ob kost. Prav tako se lahko pojavi slabša gibljivost v sklepu, ki je posledica skrajšanih mišic in obsklepnih struktur. V zelo hudi obliki je potrebna tudi operacija menjave kolka.
Acetabularna displazija
Je bolezen, ki se najpogosteje pojavi že pri dojenčkih. Neustrezno povijanje je lahko dejavnik za nastanek displazije, ker z njim izravnamo značilno, naravno krčenje upogibalk, ko fiksiramo noge v položaju iztega in primika. Razvojna displazija kolka je redek pojav med kulturami, kjer se povijanje ne prakticira (Clarke, 2014).
Pri odraslih se displazija pojavi v blagi obliki. Navadno gre za poškodbe na zgornjem in sprednjem delu labruma, kar lahko povzroči bolečino na sprednjem delu kolka ali v dimljah. Prav tako pa je prisotna tudi povečana mobilnost in posledično tudi nestabilnost kolčnega sklepa.
Utesnitveni sindrom
Vzrok za nastanek utesnitvenega sindroma je lahko sama oblika sklepa. Utesnitev se najpogosteje pojavi v sprednjem delu sklepa. Simptomi se kažejo v obliki otrdelosti, bolečine pri upogibu, slabši gibljivost v kolčnem sklepu ipd. Značilen je predvsem za mlajšo populacijo, telesno aktivne posameznike in športnike, ki izvajajo visoke ponavljajoče se amplitude gibov (Philippon idr., 2013).
Piriformis sindrom ali sindrom hruškaste mišice
Mišica piriformis je hruškaste oblike in se nahaja globoko za veliko zadnjično mišico (gluteus maximus). Njena primarna funkcija je zunanja rotacija kolka.
Piriformis sindrom je stanje, pri katerem pride do mišičnega spazma, kar privede do bolečin v zadnjici ali kolku. Vneta mišica piriformis prav tako lahko draži išiadični živec, ki poteka pod mišico (pri nekaterih živec poteka med mišičnimi vlakni) in povzroči bolečino, otopelost ali mravljinčenje, ki lahko poteka po zadnji stegenski mišici vse do stopala (Physiopedia, 2020). Sindrom se lahko kaže tudi kot topa bolečina v zadnjični mišici, bolečina pri hoji po stopnicah, povečana bolečina v zadnjičnih mišicah po dolgotrajnem sedenju ali kot zmanjšan obseg giba iz kolka (Spine-health, 2015).
Sindrom pokanja v kolku
Pri sindromu pokanja ni nujno prisotna bolečina. Do pokanja lahko pride zaradi tesnih premikov kite (črevnično-ledvene mišice ali vlaken iliotibialnega trakta) preko kostne izbokline, kar lahko povzroča slišno pokanje (Lewis, 2010). Lahko pa se pokanje pojavi zaradi znotraj sklepnih poškodb. Lewis (2010) opisuje, da je pojavnost pokanja nekoliko višja pri nekaterih športih, kot so nogomet, tek, dvigovanje olimpijskih uteži ipd.
Burzitis
Burzitis je vnetje burze (sluzne vrečke), ki se nahaja med mišico ali kito in sosednjim tkivom. Je kot sklepni blažilec, saj zmanjšuje trenje med sklepnimi strukturami. Najpogostejši dejavniki so tendinopatije in delne natrganine obsklepnih mišic, predvsem male in srednje zadnjične mišice (Lin & Fredericson, 2015). Bolečina se navadno pojavi na zunanji strani stegna, ki se sčasoma razširi na širše področje. Bolečina se lahko poveča ponoči, med ležanjem na prizadetem kolku ali ob dolgotrajnem sedenju in hoji, hoji po stopnicah in celo pri počepih.
Tendinitis kolka
Je stanje, ko je tetiva upogibalk kolka izpostavljena stresu zaradi nenadno povečane fizične aktivnosti (intenzivnost, trajanje vadbe ipd.), nove fizične aktivnosti, ki je nismo vajeni, ali pa je lahko posledica ponavljajočega se stresa, ki vodi do obrabe tetive (Beacon, 2020). Gre za degenerativno poškodbo, ki povzroči neučinkovito delovanje tetive.
Tetivo tvorijo majhna močna vlakna, ki pripenjajo mišico na kost. Ker tetive niso dobro prekrvavljene, je tudi celjenje počasno. Najpogosteje se pojavlja pri teku, kolesarjenju in profesionalnem dvigovanju uteži. Najbolj pogosti simptomi so: bolečina, ki se postopoma stopnjuje, oteklina in togost v sklepu (zjutraj ali ob dolgotrajnem sedenju, ležanju), zmanjšanje bolečine ob gretju in ponovna pojavnost bolečine pozneje v dnevu, nelagodje ob krčenju mišic okoli kolka (Beaumont, 2020).
Kako sklepu povrniti njegovo funkcijo?
Kolčni sklep je eden najmočnejših sklepov v človeškem telesu, saj je obdan z najmočnejšimi strukturami, ki omogočajo učinkovito gibanje – seveda ob predpostavki, da so le-te nepoškodovane in v dobrem fizičnem stanju. Prav tako pa je pomembna tudi njihova kontrola, pri tej pa igra glavno vlogo naš primarni nadzorni center – možgani.
Z ustrezno vadbo lahko povečamo elastičnost in moč obsklepnega tkiva, kar je nujno potrebno za zdrav hrustanec in posledično za stabilnost ter gibljivost sklepa. Tako bomo pripomogli k zdravju kolčnega sklepa in obnovitvi njegovih funkcij. Več o sami vadbi, s katero si lahko pomagate pri navedenih težavah, pa lahko najdete v tem prispevku.
Če potrebujete pomoč pri izboljšanju kakovosti gibanja, nam lahko pišete na info@kinvital.si ali pa se s klikom spodaj prijavite na brezplačni posvet.
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
