Gre za bolečino in občutljivost področja tik pod pogačico, na mestu, kjer se tetiva oz. kita kvadricepsa (štiriglave stegenske mišice) pripenja na golenico (tibio), včasih pa je prisotna tudi oteklina. Bolečina se med fizično aktivnostjo in določenimi aktivnostmi (hoja po stopnicah, klečanje) pogosto stopnjuje. Najpogosteje se pojavi v obdobju hitre rasti med 9. in 15. letom starosti, pogosteje pa se pojavi pri fantih.
Kako prepoznamo Osgood-Schlatterjev sindrom
Bolečine v kolenih so pri aktivni populaciji sicer dokaj pogoste, vendar so vzroki zanjo zelo različni. Kako torej lahko prepoznamo Osgood-Schlatterjev sindrom?
Kot že omenjeno, gre za bolečino v področju pod pogačico – natančneje na vrhu golenice, na golenični grčavini (tuberositas tibiae), kamor se pripenja tetiva pogačice. Na tem mestu pogosto nastane značilna trša kostna struktura oz. kostni izrastek, ki je boleča na otip, bolečina pa se s fizično oz. športno aktivnostjo še stopnjuje. V nekaterih primerih se na področju grčavine pojavi tudi oteklina.
Točno diagnozo Osgood-Schlatterjevega sindroma vam lahko poda samo zdravnik na podlagi pogovora in kliničnega pregleda, včasih pa je za izključitev drugih stanj potrebno ustrezno slikanje (rentgen ali magnetna resonanca).
Potek nastanka
Gre za neke vrste napredno stopnjo skakalnega kolena oziroma je glede na vzrok nastanka z njim povezan, saj bi Osgood-Schlatterjev sindrom lahko poimenovali tudi vnetje narastišča patelarnega ligamenta (apofizitis).
Mišica kvadriceps, ki je glavna iztegovalka kolena, se začne v kolčnem sklepu in poteka vse do pogačice. Tam preide v tetivo kvadricepsa oziroma tetivo pogačice, ki se pod pogačico vrašča v zgornji del golenice. Ta del narastišča lahko hitro otipamo, nahaja se 2 do 3 prste pod spodnjim robom pogačice.
Zakaj pa se pojavi pri mladostnikih in ne pri odrasli populaciji?
V adolescenci je golenica v fazi aktivne rasti – predvsem v dolžino, kar omogočajo rastne plošče – področja hrustančnega tkiva, ki se nahajajo na končnih delih kosti. Pri golenici je pomembna rastna plošča na golenični grčavini – to je kostna izboklina na sprednji strani golenice, kamor se pripenja kita kvadricepsa preko pogačice.
Med osifikacijo oz. zakostenevanjem hrustančnega tkiva se hrustančno tkivo postopoma spreminja v trdno kost. Med tem procesom se v medceličnino hrustanca odlagajo mineralne snovi, ki bodo zagotavljale ustrezno trdnost kostnega tkiva.
Na golenični grčavini ta proces traja dlje časa, saj je mesto zaradi pripenjanja močne tetive kvadricepsa nenehno mehansko obremenjeno – še posebej pri športni populaciji. Ker kostno tkivo še ni popolnoma mineralizirano, je mehkejše in bolj dovzetno za mikrotravme zaradi mehanske obremenitve.
Pri športnih dejavnostih kot so tek, šprinti in skoki, se na to mesto prenašajo velike sile, ki lahko povzročijo mikropoškodbe rastne plošče, na kar se tkivo odzove z vnetjem in izločanjem mineralnih snovi, s katerim poskuša zaceliti mesto mikropoškodb. Tako pride do nastanka boleče izbokline pod kolenom, značilne za Osgood-Schlatterjev sindrom.
Ko mladostnik zaključi rast (običajno med 16. in 18. letom), je hrustanec popolnoma nadomeščen s kostnim tkivom. Golenična grčavina popolnoma zakosteni, se utrdi in tveganje za težave z obremenitvijo se bistveno zmanjša.
Spregledan dejavnik pri obravnavi Osgood-Schlatterjevega sindroma
Če si vzamete nekaj minut in v iskalniku poiščete kakšen članek o Osgood-Schlatterjevem sindromu, vam večinoma predlagajo vsaj začasno prenehanje s športno aktivnostjo, hlajenje z ledom, morda protibolečinska zdravila in tolažbo, da težava večinoma spontano mine vsaj do 18. leta. Nekateri svetujejo tudi raztezanje kvadricepsa, da se zmanjša vlek na grčavino golenice.
Vsi ti nasveti so do neke mere smiselni, vendar se pogosto spregleda ukrep, ki lahko znatno vpliva na bolečino in na sam potek stanja. Ta ukrep je – ustrezna moč mišic v področju kolenskega sklepa, še posebej moč sprednje stegenske mišice – kvadricepsa.
Če je kvadriceps prešibak, ne more učinkovito prevzemati obremenitev pri gibanju. Posledično se sile, ki nastanejo ob teku, skokih ali spremembah smeri, v večji meri prenašajo na patelarno tetivo. To pomeni, da tetiva in njeno narastišče prevzameta večje sile pri proizvodnji moči (npr. pri skoku), stabilizaciji in pri upočasnjevanju gibov (npr. ustavljanje pri šprintu), kar vodi v preobremenitev, draženje narastišča in večje tveganje za bolečino ter razvoj Osgood-Schlatterjevega sindroma.
Pomembno se je zavedati, da so sile na narastišče povsem normalne – težava je samo v tem, če od mišice zahtevamo več od tega, na kar je pripravljena in prilagojena oz. adaptirana, saj bo v nasprotnem primeru manko moči kompenziralo drugo tkivo – v tem primeru tetiva in njeno narastišče.
Vendar pozor – težava ni nujno sama moč mišice, ampak pogosto neravnovesje med močjo in gibljivostjo. Močan, a tog kvadriceps prenaša sile neposredno na golenico, saj se med gibanjem ne raztegne dovolj, da bi jih ublažil. To pojasnjuje, zakaj se sindrom pogosto pojavlja pri športno aktivnih mladostnikih, ki imajo dobro razvite mišice, a premalo skrbijo za mobilnost. Pomembno je namreč razmerje med dolžino in napetostjo mišice. Gre za osnovno fiziološko načelo, ki pravi, da mišica razvije največjo silo, kadar je v optimalni dolžini – ne preveč skrčena in ne preveč raztegnjena.
Najboljše stanje za koleno je, kadar kvadriceps deluje v svojem optimalnem razmerju med dolžino in napetostjo – torej ko je hkrati dovolj močan in prožen, da lahko sile ob gibanju uravnoteženo prenaša.
Dodatni igralec: zadnje stegenske mišice
Naše telo je kompleksno in noben njegov del ne deluje v izolaciji. Pri preprečevanju in zdravljenju Osgood-Schlatterjevega sindroma je potrebno v zakup vzeti tudi druge mišične skupine, ki sodelujejo pri gibanju in stabiliziranju kolena, predvsem zadnje stegenske mišice in njihovo ravnovesje s sprednjimi stegenskimi mišicami – kvadricepsi.
Zadnje stegenske mišice so v delovanju nasprotne od kvadricepsov – so njihovi antagonisti. Neravnovesje med mišičnima skupinama vodi v neoptimalno delovanje kolena. Močan in tog kvadriceps brez ustrezne podpore zadnjih stegenskih mišic pomeni večjo obremenitev golenične grčavine in večje tveganje za bolečine ter razvoj Osgood-Schlatterjevega sindroma.
Konkretni koraki
Pri Osgood-Schlatterjevem sindromu so smiselni vadbeni ukrepi, ki hkrati naslavljajo več kritičnih točk, ki pa se razlikujejo od posameznika do posameznika. Izpostavimo lahko več področij:
Moč kvadricepsa in ustrezna adaptacija na športno aktivnost
To dosežemo z ustreznimi vajami za moč, ki pa morajo biti ustrezno prilagojene, še posebej na začetku trenažnega procesa zaradi nižje toleranca na obremenitve zaradi velike bolečinske občutljivosti na narastišče. Na začetku se pogosto poslužujemo izometričnih (statičnih) obremenitev, kjer ne prihaja do sprememb v silah na narastišče.
Pridobivanje ustrezne prožnosti kvadricepsa.
Prožnost pridobivamo s statičnimi razteznimi vajami in tudi ustreznim treningom za moč v polnem obsegu giba. Pri tem si lahko pomagamo tudi samomasažo mišice npr. z masažnim valjem. Vlogo pri tem igra tudi moč zadnje stegenske mišice, ki prav tako potrebuje ustrezno moč in dolžino.
Vzpostavljanje ravnovesja med močjo in gibljivostjo kvadricepsa ter zadnjih stegenskih mišic.
Najprej je potrebno ugotoviti, za kakšno neravnovesje sploh gre, saj je od tega odvisen izbor ustreznih vaj: krepitev ustrezne mišične skupine in zmanjševanje njihove togosti. Priporočljivo je izvajati tudi vaje za jedro in mišice zadnjice, saj igrata pomembno vlogo pri celotni biomehaniko spodnjega uda. Zanemariti se ne sme tudi spodnje polovice noge, še posebej mišic meč.
Pomembno je, da je vadba postopna, da pri njej ni prisotne ostre bolečine (občutek napetosti v mišici načeloma ni problematična), na začetku pa se svetuje izogibanje skokom in sunkovitim spremembam smeri, dokler se simptomi ne umirijo.
Nekaj osnovnih vaj si lahko ogledate na spodnjem posnetku:
Zaključek
Osgood-Schlatterjev sindrom je sicer prehoden pojav, vendar lahko mladostniku povzroča znatne bolečine in mu omejuje ne samo športne aktivnosti ampak tudi vsakodnevne dejavnosti. Ključ do uspešnega obvladovanja težav je pravočasno prepoznavanje simptomov, razumevanje njihovega izvora in predvsem ustrezna vadba za krepitev in raztezanje mišic, ki razbremeni koleno in ga ustrezno pripravi na obremenitve.
Če vaš otrok ali mladostnik opaža bolečine pod pogačico, ki se stopnjujejo pri športu ali ob obremenitvah, vas vabimo, da se naročite na uvodni pregled. Skupaj bomo ocenili stanje in pripravili individualno prilagojen vadbeni program, po potrebi se v proces vključi tudi fizioterapevtsko obravnavo za čimprejšnje okrevanje in obvladovanje bolečine, nato pa se lahko osredotočimo na postopen povratek v športne aktivnosti.
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
