Poškodba meniskusa je pogosta ortopedska težava, ki nastane zaradi različnih vzrokov. Meniskus je hrustančna blazinica v kolenskem sklepu, ki deluje kot blažilec in stabilizator med stegnenico in golenico. Poškodba meniskusa lahko nastane zaradi nenadnih zasukov ali obremenitev kolena, kar je pogosto pri športnih aktivnostih, zlasti tistih, ki vključujejo hitre spremembe smeri ali rotacijske gibe.
Poleg tega je poškodba meniskusa lahko degenerativne narave, povezane s staranjem, ki oslabijo strukturo meniskusa, kar poveča tveganje za poškodbe tudi ob manjših obremenitvah. Anatomska zgradba meniskusa, vključno z njegovo prekrvavljenostjo in funkcijo, igra ključno vlogo pri razumevanju mehanizmov poškodb ter pri načrtovanju ustreznega zdravljenja.
V našem kineziološkem centru že vrsto let uspešno obravnavamo poškodbe meniskusa, zato imamo bogate izkušnje pri zdravljenju in rehabilitaciji stanj, povezanih s poškodbo meniskusa.
Anatomija kolena
Koleno je kompleksen sklep, ki povezuje stegnenico z golenico in pogačico. Sestavljajo ga štiri glavne strukture:
- stegnenica,
- golenica,
- pogačica,
- meniskus
Zraven zgoraj omenjenih struktur je koleno sestavljeno tudi iz številnih vezi, mišic in kit, ki zagotavljajo dodatno stabilnost in sinhrono gibanje sklepa.
Anatomija meniskusa
Meniskus je polmesečasta hrustančna blazinica v kolenskem sklepu, ki deluje kot blažilec in stabilizator med stegnenico in golenico. V vsakem kolenu sta dva meniskusa: medialni (na notranji strani) in lateralni (na zunanji strani). Njuna glavna naloga je porazdelitev telesne teže med gibanjem, kar zmanjšuje obremenitev na sklepni hrustanec in prispeva k stabilnosti kolena.
Meniskusa sta pritrjena na golenico s sprednjimi in zadnjimi koreninami ter povezana z okoliškimi ligamenti, kar omogoča njihovo pravilno delovanje in prilagajanje gibom kolena. Zaradi svoje oblike in elastičnosti meniskusa povečujeta stik med stegnenico in golenico ter absorbirata udarce, kar je ključno za nemoteno delovanje kolenskega sklepa.
Kako pride do poškodbe?
Poškodba meniskusa se lahko zgodi zaradi nenadnih rotacijskih sil ali prekomernih obremenitev kolena. Simptomi poškodbe meniskusa se pri vsakem posamezniku kažejo drugače. Značilna je bolečina, oteklina, omejena gibljivost in nestabilnost kolena, občutek zatikanja pri upogibanju in obremenjevanju poškodovanega kolena.
Poškodba meniskusa zahteva ustrezno kineziološko obravnavo, ki se je izkazala kot zelo učinkovita tako pri odpravi trenutnih težav kot tudi pri preprečevanju ponovnih poškodb.
Diagnostika poškodb meniskusa
Diagnostika poškodb meniskusa se začne s kliničnim pregledom, kjer strokovnjak preveri značilne znake, kot so bolečina ob pritisku, oteklina, omejena gibljivost in občutek zatikanja v kolenu. Pogosto se uporabljajo tudi specifični gibalni testi, ki pomagajo oceniti prisotnost poškodbe. Za natančnejšo potrditev diagnoze pa se najpogosteje uporabljajo slikovne preiskave, ki omogočajo natančen vpogled v strukturo kolena in obseg poškodbe meniskusa.
Magnetna resonanca – preiskava se opravi s pomočjo velikih magnetov, radiofrekvenc in računalnika, ki izdela podrobne slike organov in struktur v telesu. Z magnetno resonanco lahko odkrijete poškodbe ali bolezni v mehkih tkivih: vezeh, kitah, hrustancu ali mišicah.
Rentgensko slikanje – ta preiskava prikaže predvsem kosti in ne more zanesljivo pokazati poškodbe meniskusa, zato se uporablja predvsem za izključitev morebitnih kostnih poškodb.
Artroskopija – postopek artroskopije velja za minimalno invaziven postopek, ki se uporablja pri bolezenskih stanjih sklepov. Uporablja se majhna optična cev (artroskop), ki se vstavi v sklep skozi majhen rez. Slike notranjosti sklepa se projecirajo na zaslon. S tem se oceni morebitne degenerativne ali artritične spremembe v sklepu.
Kakšne zaplete ima lahko nesanirana poškodba meniskusa?
Nezdravljena poškodba meniskusa lahko vodi do več dolgoročnih zapletov. Zaradi stalnega draženja in trenja poškodovanega tkiva se lahko razvije kronična bolečina, pogoste otekline ter občutek nestabilnosti v kolenu. Sčasoma lahko nepravilna obremenitev sklepnih površin povzroči pospešeno obrabo hrustanca, kar poveča tveganje za razvoj artroze kolena. Poškodba meniskusa lahko vpliva tudi na biomehaniko hoje in obremenitev drugih sklepov, kar dolgoročno poveča možnost težav v drugih delih telesa, npr. v kolku ali križu. Zato je pravočasna obravnava ključna za ohranitev zdravja kolena.
Ali je možno, da se poškodba meniskusa zaceli sama?
Meniskusa sta slabo prekrvavljena in se zaradi svoje omejene preskrbe s krvjo slaše regenerirata. Razlog je v sestavi meniskusa, saj je notranji del meniskusa ni prekrvavljen in večina poškodb, ki se zgodi v tem področju, se ne more zaceliti sama od sebe, tako kot je to možno (sicer v redkih primerih) pri zunanjem delu meniskusa, ki je prekrvavljen.
Lahko pa seveda sami poskrbite za boljšo funkcionalnost in drsnost sklepa. Tukaj bodo ključno vlogo odigrale predvsem vaje za moč in delno tudi vaje za gibljivost. Kratek primer uvodnega programa pa najdete tudi ob koncu tega zapisa.
Pristop zdravljenja poškodbe meniskusa
Zdravljenje je odvisno od simptomov, starosti in splošnega zdravstvenega stanja. Nepogrešljive metode, ki pridejo v poštev pri poškodbi meniskusa, so vadba za krepitev mišic in okoljnih struktur pod vodstvom strokovnjakov, po potrebi v kombinaciji s protibolečinskimi zdravili in krajšimi obdobji hlajenja ter v skrajnem primeru morebitni artroskopski poseg.
Kineziološki pristop ima pri rehabilitaciji osrednjo vlogo – postopoma povečujemo gibljivost, krepimo mišice okoli kolena in izboljšujemo celostno funkcionalnost. Program vadbe je vedno individualno prilagojen in se stopnjuje v skladu s posameznikovim napredkom ter zmožnostmi.
Takoj po poškodbi meniskusa je ključno vzpostaviti nadzorovano aktivacijo kvadricepsa, saj je njegova moč ključna za stabilnost kolena. Eden prvih kazalnikov ustrezne mišične aktivacije je dvig iztegnjene noge iz ležečega položaja (upogib kolka).
Učinkovite metode izboljšanja funkcije kolena:
- vaje za izboljšanje gibljivosti
- vaje za krepitev mišic v področju kolena (izometrične vaje, vaje z utežmi, elastiko, trenažerji)
- vaje za izboljšanje ravnotežja in koordinacije (usklajenost gibanja)
- aerobna vadba (kolesarjenje, hoja itn.)
Primer kineziološke vadbe za doma:
Poškodba meniskusa še zdaleč ne pomeni dokončne obsodbe ali konec aktivnega življenjskega sloga. Z ustrezno in pravočasno obravnavo je mogoče koleno učinkovito stabilizirati, zmanjšati bolečine in ponovno vzpostaviti funkcionalnost sklepa. Ključ do uspešnega okrevanja je individualno prilagojen rehabilitacijski program, ki vključuje postopno krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti in ponovno vzpostavitev nadzora nad gibanjem. Številni posamezniki se po pravilni terapiji brez težav vrnejo k športu ali vsakodnevnim aktivnostim – pomembno je le, da poškodbe ne ignoriramo in poiščemo strokovno pomoč.
Če ste se tudi sami srečali s poškodbo meniskusa oziroma bi želeli ukrepati preventivno, se lahko obrnete na nas. Po uvodnem pregledu bomo sestavili kineziološki vadbeni program, prilagojen vašim prioritetam in težavam.
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
Literatura
UW Medicine. Torn meniscus. https://www.uwmedicine.org/conditions-symptoms/bone-joint-muscle/torn-meniscus.
Cavanaugh John T. (2014) Rehabilitation of meniscal injury and surgery. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25390473/.
HSS. Torn Meniscus. https://www.hss.edu/condition-list_torn-meniscus.asp#what.
