Kaj je trn v peti
Trn v peti je izraz za kostne izrastke ali osteofite, ki se pojavijo na petnici oz. petni kosti in so najverjetneje posledica dolgotrajnega preobremenjevanja struktur na stopalu kot so plantarna fascija in druga tkiva v predelu stopala, vendar točen vzrok pojava še ni poznan. Dejavniki tveganja so biomehanske nepravilnosti pri gibanju stopala (npr. prekomerna pronacija), prekomerna telesna teža, starost in uporaba neustrezne obutve, pogosto pa se pojavi v kombinaciji z drugimi revmatološkimi obolenji kot sta revmatoidni artritis in ankilozirajoči spondilitis.
Trn v peti se lahko pojavi na spodnji strani stopala na podplatu (plantarni petni trn) – pogosto v kombinaciji s plantarnim fasciitisom, lahko pa se pojavi na petni strani petnice (dorzalni petni trn, Haglundova peta), pogosto skupaj z ahilarno tendinopatijo. V nadaljevanju se bomo osredotočili na predvsem na plantarni (stopalni) trn.
Trn v peti oz. izrastek sam po sebi ne boli, težave povzroča v primeru, da draži okoliško tkivo. Pri obremenjevanju stopala lahko povzroča bolečino v področju pete, zlasti pri prvih jutranjih korakih ali po daljšem sedenju. Med aktivnostjo se bolečina lahko zmanjša, a se po obremenitvi ponovno pojavi. Predel pete je pogosto občutljiv na dotik.
Razlika med petnim trnom in plantarnim fasciitisom
Obe stanji sta sicer sorodni glede na mehanizem nastanka, vendar je med njima razlika. Trn v peti je strukturno kostni izrastek na petnici, plantarni fasciitis pa je degenerativno stanje plantarne fascije – vezivnega tkiva na podplatu, ki poteka vzdolž stopala.
Nekoliko se razlikujejo tudi simptomi. Za plantarni fasciitis je značilna jutranja bolečina ob prvih korakih, ki je običajno locirana v mehkem tkivu ob stopalnem loku blizu pete, rahlo na notranji strani. Bolečina, ki je posledica trna v peti, pa je tekom dneva bolj konstantna in se običajno poslabša zaradi povečanega pritiska na področje trna.
Preprost test, ki nam lahko nakaže, katero stanje nam povzroča bolečine v peti, je izteg prstov. Če prste iztegnete oz. potisnete k sebi (in s tem raztegnete tkiva na dnu stopala) in se pri tem pojavijo (oz. povečajo) bolečine, je velika verjetnost, da imate plantarni fasciitis.
Naj ponovno poudarimo, da imate lahko prisotno kombinacijo plantarnega fasciitisa in trna v peti, lahko imate samo plantarni fasciitis brez trna v peti, lahko pa imate prisotno tudi katero od drugih obolenj, saj lahko težave v predelu pete povzročajo tudi druga stanja:
- Sindrom tarzalnega kanala; kjer prihaja do ukleščenosti tibialnega živca v predelu gležnja, kar občutimo kot bolečino, otopelost in mravljinčenje v predelu pete in stopala.
- Stresni zlom stopalnice; posledica preobremenitve pri športnih aktivnostih, simptomi so občutljivost in bolečina v področju pete.
- Burzitis; vnetje »blazinic«, ki sicer v sklepu blažijo sile, simptomi pa so bolečina in oteklina.
Vzroki za nastanek trna v peti
Zakaj točno pride do nastanka trna v peti še ni dobro znano, vendar so poznani dejavniki, ki vplivajo na pojav stanja. Primarno je trn v peti odziv telesa na dolgotrajno izpostavljenost mehanskemu stresu na petno kost oz. petnico. Zaradi povečanih sile na narastišče plantarne fascije in drugih mišic stopal na petnici se telo odzove z vnetjem in tvorbo kalcinata oz. trna na peti.
Svojo vlogo pri nastanku imajo tudi drugi dejavniki:
- ponavljajoče preobremenitve na predel pete – tek, skoki, hoja in dolgotrajno stanje, še posebej na trših površinah. Če telo ni sposobno ustrezno blažiti teh sil (preko drugih struktur, npr. mišic meč in ahilove tetive) in pri gibanju stopala ni ustrezne mehanike (prekomerna pronacija, tog stopalni lok), se kostno tkivo odzove s tvorbo novega »reaktivnega« kostnega tkiva.
- Poleg neustreznega gibanja stopala med aktivnostmi k stanju še dodatno prispevajo neustrezna obutev s premajhno podporo stopalnega loka (kamor sodi tudi obrabljena obutev)
- prekomerna telesna teža
- določena revmatološka obolenja
- Tveganje za nastanek trna v peti narašča tudi s starostjo. S starostjo se med drugim tanjša maščobna blazinica pod peto, kar slabše oz. manj učinkovito blaži sile ob stiku s tlemi. Tudi v tem primeru poudarimo pomen primerne obutve z ustreznim blaženjem v področju pete.
Kako prepoznati trn v peti
Simptomi, ki so značilni za trn v peti, so boleči prvi koraki, ko vstanemo iz postelje oz. tudi prvi koraki po daljšem počitku. Značilno bolečino blizu pete lahko začutimo tudi ob pritisku na točko na spodnjem delu pete. Bolečino običajno povečajo aktivnosti, kjer obremenjujemo področje pete – hoja, tek ali če dlje časa stojimo.
Kdaj je potrebno obiskati fizioterapevta? Splošno navodilo je, da je obisk smiseln v primeru, če se simptomi ne začnejo izboljševati z ukrepi, ki jih izvajamo sami doma vsaj 2 tedna; če se težave ponavljajo in kadar močno omejujejo normalno delovanje.
Če zaradi bolečin spremenimo vzorec hoje, je to znak za obisk ustreznega strokovnjaka. Sem spadata šepanje in izogibanje stopanje na peto. Spreminjanje vzorca hoje sčasoma lahko vodi v težave s koleni, kolki ali hrbtenico.
Obisk fizioterapevta je priporočljiv tudi takrat, ko se bolečina pojavi tudi ponoči med spanjem, kadar se bolečina vrača kljub začasnemu izboljšanju in če so težave kronične (težave trajajo več kot 3 mesece).
Obisk je zelo priporočljiv tudi v primeru, če niste prepričani, ali gre v vašem primeru res za trn v peti, saj več zdravstvenih stanj povzroča bolečine in druge težave v področju stopala, npr. burzitis, utesnitve živcev, stresne frakture, …
Diagnostika
Diagnostika je sestavljena iz treh delov:
- Pogovor oz. anamneza
Najprej mora strokovnjak pridobiti pomembne informacije v zvezi z vašimi težavami – kdaj se je bolečina začela, koliko časa traja, kdaj se poslabša in kako jo občutite. Pomemben podatek je tudi vaša aktivnost in kako je bolečina povezana z aktivnostjo. Eden od dejavnikov, ki lahko pomembno vpliva na bolečino, je tudi vaša obutev – kakšno obutev uporabljate, ste nedavno spremenili tip obutve, …
- Pregled stopala
Po pogovoru sledi klinični pregled stopala, kjer se preveri mesto bolečine, kakšen je odziv telesa ob raztegu plantarne fascije in kakšen je vaš vzorec hoje – ali se pri hoji izogibate obremenjevanju pete, kakšna je napetost mečnih mišic, kakšen je stopalni lok (plosko stopalo ali rigiden, visok stopalni lok) in mehanika gibanja stopala (ustrezna pronacija in supinacija, gibljivost v palčevem sklepu).
Pregled nam skupaj s pogovorom pomaga izločiti druga stanja oz. potrditi prisotnost več stanj hkrati.
- Slikovna diagnostika
Po potrebi vas zdravnik lahko napoti tudi na slikovno diagnostiko. Rentgensko slikanje je edina diagnostična metoda, ki potrdi prisotnost trna v peti, saj gre za kostno tkivo. Ponovno omenimo, da je trn v peti lahko prisoten tudi asimptomatsko – brez povzročanja neželenih simptomov (bolečin) in le-te izhajajo iz druge poškodbe. V primeru suma na plantarni fasciitis je bolj smiselna metoda ultrazvok, saj nam ta pokaže morebitne zadebelitveplantarne fascije in za izključitev drugih sprememb.
Pomembno je, da diagnostiko izvedemo natančno, da ugotovimo, kaj je resnični vzrok bolečine in temu primerno izberemo primeren ukrep za izboljšanje stanja oz. zdravljenje. V primeru plantarnega fasciitisa se osredotočimo na raztezanje plantarne fascije v kombinaciji z udarnimi valovi ter z ustrezno vadbo mišic v stopalu, če je prisotna neprimerna mehanika gibanja. V primeru živčnih utesnitev se osredotočamo na razbremenitev živca z manualno terapijo in ustrezno vadbo, pri burzitisu pa je pomembno, da zmanjšamo pritisk in vnetne procese. Ukrepi pri stresnih zlomih stopalnice pa so usmerjeni v razbremenitev stopala.
Če težave trajajo predolgo in brez ustrezne terapije, se močno poveča tveganje za večji obseg poškodb stopalnih struktur, kar praviloma pomeni še daljše okrevanje, kot če bi ukrepali pravočasno.
Zdravljenje trna v peti
Fizioterapija
Fizioterapevtski pristop odprave težav povezanih s trnom v peti temelji na kombinaciji sproščanja določenih tkiv (raztezanje stopalne (plantarne) fascije, sproščanje mišic meč), uporabi fizioterapevtskih metod (predvsem udarni valovi) in odpravi morebitnih mišičnih nesorazmerij pri gibanju stopala. Z mobilizacijo stopalnih kosti in korektivnimi vajami lahko vplivamo na položaj stopala med gibanjem. V nekaterih primerih je smiselna tudi krepitev mišic stopalnega loka.
Pri trdovratnejših primerih je učinkovita terapija z udarnimi valovi, s katero pospešimo prekrvavitev in spodbudimo regeneracijo fascije, hkrati pa tudi zmanjšamo bolečino.
Uporabimo lahko tudi TECAR terapijo, s katero dosežemo podobne rezultate: zmanjšamo vnetne procese, sproščamo fascijo in pospešimo celjenje tkiva.
Vaje za trn v peti
Pri vajah za trn v peti se osredotočamo predvsem na sproščanje plantarne fascije in predela meč, saj togost v tem predelu pogosto pušča posledice na področju stopal. Glede na mehaniko gibanja vaših stopal se lahko doda še vaje za popravljanje gibanje stopal (npr. vaje za aktivacijo stopalnega loka, povečanje gibljivosti v palčevem sklepu, itd.).
Vaje za sproščanje tkiv lahko izvajate vsak dan, tudi večkrat na dan, saj je ključna frekvenca oz. kako pogosto spreminjamo prizadeta tkiva. Vaje za krepitev stopalnih mišic lahko izvajate vsak dan.
Z vajami je smiselno nadaljevati tudi po tem, ko simptomov ne čutite več, okvirno 6 – 12 tednov. Če vadba bolečine poslabša, je smiselno nekoliko zmanjšati intenzivnost (število ponovitev ali št. vadb v tednu), dokler bolečina po vadbi ni več prisotna.
Naravno zdravljenje
Naravni pristopi k zdravljenju trna v peti so usmerjeni predvsem v zmanjšanje vnetja, sprostitev napetih struktur in postopno obnavljanje tkiv brez uporabe zdravil ali invazivnih posegov. Večina stvari, ki smo jih do sedaj opisali v tem zapisu, so dokaj blage in bi jih lahko smatrali kot »naravne«. Marsikoga vseeno zanima, kako nam lahko pri težavah dodatno pomaga mati Narava v obliki domačih mazil in drugih rastlinskih izvlečkov.
V pomoč so nam lahko naravne »protivnetne« metode, kot so tople kopeli z grenko soljo, nanos arnike (tinktura ali arnikino olje) ali pa uporaba ustrezno razredčenih eteričnih olj, ki imajo blag protivnetni, protibolečinski ali sprostitveni učinek (npr. sivka, poprova meta, evkaliptus). Uporaba rastlinskih snovi z namenom lajšanja simptomov trna v peti ni dobro raziskana in njihovi učinki niso znanstveno potrjeni, vendar nekateri poročajo o subjektivnem olajšanju.
Predstavljajo lahko podporo pri zdravljenju, glavni poudarek pa mora biti na vzroku težav in jih tudi ustrezno nasloviti s primernim pristopom.
Ortopedski vložki in primerna obutev
V procesu odprave težav,povezanih s trnom v peti je smiselno nekaj pozornosti posvetiti tudi vaši obutvi.
Pri izbiri obutve je pomembno, kakšen tip stopala imate, saj je od tega odvisno, kakšne je primerna obutev za vas. Ta naj vam zagotavlja primerno podporo stopalnega loka, ustrezno oblazinjenost v predelu pete (z gelom, peno), ter udobje: čevelj naj ne bo preveč tesen in tudi ne preveč ohlapen.
Pri prekomernem zvračanju stopala navznoter (prekomerna pronacija) običajno opazimo nizek ali skoraj raven stopalni lok. Ob obremenitvi (kadar stopimo na nogo) se stopalo prekomerno sesede, kar poveča obremenitev na stopalne strukture (med drugim na plantarno fascijo), zato je pri tem tipu stopala pomembna ustrezna podpora stopalnega loka s čvrstim petnim delom. Podpora stopalnega loka vseeno ne sme biti preveč trda oz. toga, saj to lahko vodi v nelagodje pri nošenju obutve.
V primeru visokega, togega stopalnega loka je obremenitev večinoma na zunanjem robu stopala. Tak tip stopala naravno manj absorbira udarce ob hoji, zato potrebujejo obutev, ki je mehkejša in ima več blaženja, ki pomaga pri absorpciji obremenitev.
Pogosto ljudem s težavami s stopali ustreza, da je peta nekoliko dvignjena (1-3 cm), saj s tem nekoliko zmanjšamo vlek na plantarno fascijo. Osrednji del stopala mora biti ustrezno čvrst in zagotavljati ustrezno podporo. Čevlji s tankim podplatom (balerinke, večina natikačev) in bosonoga obutev niso primerni za ljudi s trnom v peti, saj ne zagotavljajo dovolj stabilnosti in blaženja.
Pozorni moramo biti tudi na življenjsko dobo in obrabljenost čevljev, saj ti z leti uporabe izgubljajo ustrezno podporo. Izbira čevlja pa je odvisna tudi od aktivnosti, saj določene aktivnosti kot je npr. tek zahteva večje blaženje kot pa hoja. Tudi doma je priporočljivo nositi primerne copate z ustrezno oporo in blaženjem.
Po potrebi lahko obutev dopolnimo z ortopedskimi vložki, ki dodatno razbremenijo peto ali nudijo podporo stopalnemu loku, vendar je smiselno, da hkrati izvajamo ustrezne vaje za mišice stopalnega loka in druge terapevtske pristope.
Operacija
Operacija trna v peti je smiselna v primeru, ko z drugimi pristopi nismo bili uspešni in nam predstavlja zadnjo možnost, saj lahko v večini primerov težave odpravimo s konzervativnim (neoperativnim) pristopom. Operacija je smiselna takrat, ko se stanje kljub ustreznemu zdravljenju ne izboljša (vsaj 6 – 12 mesecev) in znatno vpliva na kakovost življenja.
Ustrezno zdravljenje oz. ukrepi pomenijo raztezne vaje, kinezioterapija, udarni valovi, primerna obutev, vložki ter prilagojene aktivnosti. Če težave vztrajajo kljub doslednemu sledenju priporočenim ukrepom je smiselno razmisliti tudi o operaciji.
Odločitev za operacijo mora vedno temeljiti na temeljitem kliničnem pregledu, slikovni diagnostiki ter mnenju ortopedskega specialista. Pomembno se je zavedati tveganja za možne zaplete po operaciji, med katerimi je najpogostejši prekomerno sproščanje plantarne fascije, ki lahko spremeni način hoje in povzroči bolečine v stopalnem loku ali v sprednjem delu stopala. Po operaciji so možna tudi daljša obdobja bolečin, saj se tkivo po posegu celi počasi, na mestu operacije se lahko pojavi tudi občutljiva brazgotina.
Pogosta vprašanja
1. Kaj je trn v peti?
Trn v peti je kostni izrastek na petnici, ki predvidoma nastane zaradi dolgotrajnega mehanskega stresa na stopalu, najpogosteje na narastišču plantarne fascije. Sam izrastek običajno ne boli, težave nastanejo, če trn draži okoliška tkiva.
2. Kako prepoznati trn v peti in kdaj obiskati fizioterapevta?
Značilni so boleči prvi koraki zjutraj ali po počitku ter občutljivost na pritisk na spodnji del pete. Fizioterapevta je smiselno obiskati, če se težave ne izboljšajo v dveh tednih samopomoči, če se ponavljajo ali vplivajo na vzorec hoje.
3. Kako pozdraviti trn v peti?
Zdravljenje temelji na razbremenitvi in sproščanju plantarne fascije, krepitvi stopalnih mišic, ustrezni obutvi, fizioterapiji ter postopni prilagoditvi aktivnosti. V veliki večini primerov se stanje izboljša brez operacije.
4. Kako pomaga fizioterapija pri trnu v peti?
Fizioterapevtski pristop pomaga zmanjšati bolečino s sproščanjem tkiva oz. manualnimi tehnikami, korektivnimi vajami in metodami, kot so udarni valovi ali TECAR. S tem pomaga odpraviti vzrok težav in pospešiti regeneracijo tkiv.
5. Kako si lahko pomagam doma pri trnu v peti?
Pomagajo raztezanje plantarne fascije in mečnih mišic, masaža stopal ter uporaba primerne obutve ali vložkov. Pomembno je redno izvajanje vaj in postopno razbremenjevanje pete z ostalimi ukrepi.
6. Kako dolgo traja zdravljenje trna v peti s fizioterapijo?
Običajno traja 6–12 tednov, pri trdovratnih ali kroničnih težavah pa lahko nekoliko dlje. Hitrost okrevanja je odvisna od stopnje obremenitev, biomehanike stopala in doslednosti izvajanja vaj.
7. Katere vaje pomagajo pri trnu v peti?
Najbolj pomagajo raztezanje plantarne fascije in mečnih mišic ter vaje za aktivacijo in krepitev stopalnega loka, s katerimi zmanjšamo napetost na petnici in izboljšajo gibanje stopala.
8. Ali se trn v peti lahko vrne?
Da, če se ne odpravijo vzroki, kot so prekomerne obremenitve, neustrezna obutev ali slaba mehanika stopala, se lahko težave vrnejo. Redno izvajanje vaj in primerna obutev tveganje ponovitve močno zmanjšata.
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
