Revmatoidni artritis je avtoimuna bolezen brez pojasnjenega vzroka nastanka. Povzroča vnetje tako malih kot velikih sklepov in se običajno pojavi med 30. in 50. letom starosti. Za boljše razumevanje bolezni vam najprej predstavimo potrebno anatomijo in podamo nekaj nasvetov, kako lahko kljub bolezni izboljšate kvaliteto življenja.
Zaradi vseh možnih posledic revmatoidnega artritisa je pravočasna diagnostika ključna. Na ta način se simptomi lahko povsem odpravijo ali pa se stanje vzdržuje na določeni stopnji.
Anatomija sklepa
Sklep je področje, kjer se stikata dve kosti – in tudi predel, kjer artritis povzroča težave.
Poznamo različne vrste sklepov: nepravi sklep, kjer ni sklepne špranje (npr. simfiza oz. sramna zrast v medenici) in pravi sklep, ki je sestavljen iz kosti, sklepne kapsule in sklepne (sinovialne) tekočine. Sem sodijo npr. kolenski, kolčni in ramenski sklep. Običajno so pravi sklepi tudi najbolj prizadeti.
Sklep je stabiliziran s pomočjo ligamentov, mišic in drugih okoljnih struktur. Vse strukture omogočajo sinhrono gibanje sklepa. Če strukture niso zadostno okrepljene, se gibanje odrazi z zmanjšanim obsegom in drugimi znaki.
Kakšni so znaki revmatoidnega artritisa?
Pojavijo se lahko vsi znaki hkrati ali nekateri od spodaj naštetih:
- bolečina v sklepih
- togost, rigidnost in zmanjšana gibljivost sklepov (še posebej zjutraj)
- oteklina v predelu sklepov
- občutljivost na dotik
- atrofija mišic v predelu prizadetih sklepov
- utrujenost in zmanjšan apetit
Kateri so najpogosteje prizadeti sklepi?
Najpogosteje se revmatoidni artritis pojavi v zapestnem sklepu, v sklepih prstov na roki in nogi. Ob neustreznem zdravljenju se revmatoidni artritis širi v koleno, gleženj, komolec, kolk in rame.
Najpogosteje se revmatoidni artritis pojavi v obeh sklepih hkrati, torej tako na levi kot na desni strani (npr. levi kolčni sklep in desni kolčni sklep).
Pri približno 40 % posameznikov, ki ima potrjen revmatoidni artritis, se lahko (poleg sklepov) vnetje razširi tudi na kožo, oči, pljuča, srce, ledvice, kostni mozeg, krvne žile, itd.
Zaradi bolezni so oboleli bolj nagnjeni k pridruženim boleznim oz. stanjem: osteoporoza, suha oči in usta, okužbe, sindrom karpalnega kanala, pljučne bolezni, itd. Vse to je odvisno od začetne stopnje revmatoidnega artritisa in samega pristopa obravnave oziroma zdravljenja.
Vzroki in dejavniki tveganja revmatoidnega artritisa
Kljub temu, da mnogo virov navaja nepojasnjen vzrok nastanka revmatoidnega artritisa, je nekaj raziskav, ki potrjujejo nastanek zaradi genetske predispozicije.
Pomemben dejavnik tveganja je spol, saj so ženske bolj nagnjene k nastanku revmatoidnega artritisa kot moški. Starost pri revmatoidnem artritisu ni pomembna, saj se lahko pojavi pri katerikoli starostni skupini, a statistika zaenkrat navaja največjo prevalenco v srednjih letih.
K nastanku bolezni prispeva tudi življenjski stil. Kajenje ne le, da poveča tveganje za nastanek bolezni, pač pa ob neustreznem ukrepanju tudi ojača simptome. Na nastanek bolezni vpliva tudi prekomerna telesna teža, ki omejuje normalen življenjski stil.
Vrste artritisa
Različne oblike artritisa se med seboj razlikujejo po vzroku nastanka in znakih. Poleg revmatoidnega artritisa poznamo še:
- osteoartritis: najpogostejša oblika artritisa; najpogosteje zajame hrbtenico, kolke in kolena
- psoriatični artritis: kadar so posamezniki že diagnosticirani z avtoimuno kožno boleznijo – psoriazo
- juvenilni idiopatski artritis: bolezen pri mlajših otrokih, kjer vzrok ni poznan. Značilne so predvsem težave z rastjo.
- ankilozirajoči spondilitis: revmatozno obolenje v področju sakroiliakalnega sklepa in hrbtenice, prizadene več moških kot žensk
Pristopi rehabilitacijskega procesa pri revmatoidnem artritisu
Samo bolezen zdravimo izključno farmakološko, z uporabo zdravil. Vseeno pa lahko z ostalimi pristopi močno vplivamo na potek bolezni in ostala pridružena stanja.
Kljub nekaterim neizogibnim dejavnikom tveganja se lahko življenjski slog prilagodi na način, da se simptomi v veliki meri izničijo. Velika težava pri obolelih z revmatoidnim artritisom ni sama bolezen, ampak pridružene posledice bolezni: upad mišične mase, težave s kostno gostoto, slabša funkcionalnost zaradi upada moči,…
Kineziološki pristop
Z ustreznim življenjskih stilom: redno telesno aktivnostjo – predvsem vadbo za moč pod strokovnim vodstvom, raznoliko prehrano, pozitivnim načinom razmišljanja in izogibanju toksičnim snovem (kajenje, alkohol) lahko močno vplivamo na potek bolezni.
S fizioterapevtsko obravnavo lahko naslavljamo samo simptome, ki so povezani z otekanjem in otrdelostjo sklepov. Z razgibavanjem sklepov oziroma sklepno mobilizacijo omogočamo pretok sklepne tekočine in zmanjšamo otrdelost, poleg tega pa zmanjšujemo zatekanje in posledično bolečine.
Manualna obravnava je koristna predvsem v akutnih fazah in v fazah hujših zagonov, ko pacient težko premika in uporablja roko, na dolgi rok pa je bolj smiselna vadba z bremeni za celo telo.
Kineziologi z vsako obravnavo spremljamo napredek in temu primerno prilagajamo intenzivnost. S sprotnim prilagajanjem se doseže optimalna mišična moč, boljša propriocepcija (zaznavanje gibanja telesa v prostoru) in koordiacija (usklajenost gibanja).
Temeljni pristopi k lajšanju in/ali odpravljanju revmatoidnega artritisa so:
- vaje namenjene izboljšanju gibljivosti,
- vaje namenjene krepitvi mišic in vsesplošni zmogljivosti,
- vaje namenjene kardiovaskularnemu napredku (hoja, tek, kolesarjenje, plavanje itd.).
Pri katerikoli vrsti artritisa je pomembno, da se stanje ob izboljšanju vzdržuje pod strokovnim nadzorom, skupaj z ostalimi pristopi pri obvladovanju bolezni.
Fizična aktivnost
Še en pomemben faktor je fizična aktivnost izven kineziološke vadbe. Pri vsaki aktivnosti, ki jo boste opravljali, je temeljno, da se zavedate učinka po opravljeni aktivnosti. Ključno je ravnovesje: primerna intenziteta in dovoljšen počitek. Primerne aktivnosti so hoja, kolesarjenje in plavanje.
Kajenje
Kajenje je eden od dejavniktov tveganja za bolezen. S kajenjem v telo vnašamo številne toksine, ki močno negativno vplivajo na številne procese v telesu. Poleg tega, da povzročajo vnetne procese, vplivajo tudi na imunski sistem in vplivajo na pojav in potek avtoimunih bolezni.
Telesna teža in prehrana
Prekomerna telesna teža je eden izmed dejavnikov tveganja za pojav bolezni, lahko pa tudi dodatno poslabša revmatoidni artritis, zato je vzdrževanje optimalne telesne teže ključno.
Prehranska priporočila so podobna kot za splošno ohranjanje zdravja: stremi se k prehrani, bogati z vlakninami in beljakovinami ter z vsemi minerali in vitamini. Pri vnetnih boleznih je še bolj pomembno, da se izogibate prehrani, ki vnetje poslabša: prekomerno predelana živila, bogata s soljo, sladkorjem in nekaterimi maščobami.
Smiselna je tudi uvedba določenih prehranskih dopolnil, npr. vitamin D, omega 3 maščobne kisline in po potrebi tudi multivitamini, vendar se je o tem smiselno pogovoriti z osebnim zdravnikom oz. ustreznim strokovnjakom.
Pri obvladovanju simptomov bolezni vam lahko pomagamo z ustreznim vadbenim programom, prilagojenim vaši bolezni. Vabljeni, da se oglasite pri nas na brezplačnem posvetu, kjer vam lahko predstavimo naš način dela in skupaj dosežemo cilj: povrnitev in ohranjanje funkcionalne zmogljivosti ter kvalitete življenja.
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
