Anatomija rame
Rama v grobem predstavlja stik med nadlahtnico, lopatico in ključnico, sam sklep pa pravzaprav sestavljajo kar trije sklepi (na spodnji sliki obkroženi z rdečo). Ramenski sklep je zaradi svoje kroglaste strukture v osnovi zelo gibljiv, saj nam omogoča premikanje roke v skoraj vse smeri. Zaradi velike gibljivosti je sklep nekoliko bolj nagnjen k izpahom in drugim poškodbam.
Zdravje ramen je potrebno povezovati z usklajenim delovanjem vseh 3 sklepov v ramenskem obroču. Ti morajo funkcionirati kot usklajeni orkester. Večinoma se pri odpravi težav osredotočamo predvsem na področje rame, vendar so pomembni tudi ustrezna mobilnost prsne hrbtenice, dovolj gibljiva ključnica, ustrezno gibljive medrebrne mišice in pa seveda usklajeno gibanje lopatice s premikanjem nadlahtnice.
Da lahko roko tako svobodno premikamo, potrebujemo stabilen in dobro mobilen oz. gibljiv sklep. Gibljivost je glavna lastnost ramenskega sklepa in pomanjkanje le-te pogosto vodi v težave.
Med gibanjem ramena je zelo pomembno primerno gibanje glave nadlahtnice v razmerju z lopatico. Med gibanjem nadlahtnice se primerno giba tudi lopatica. Vse te gibe opravlja kar precej različnih mišic, ki vsaka s svoje smeri “vleče” sklep. Mišično neravnovesje (šibkost določenih mišic, premočen vlek (zakrčenost) drugih) in neustrezna mehanika gibanja lahko povzročajo neustrezno kotaljenje in drsenje glave nadlahtnice, kar lahko privede do pritiskanja kosti na mehko tkivo ramenskega sklepa (ligamentov, kit in burz – blazinice, ki ublažijo trenje med kitami, kostmi in mišicami).
Najpogostejši vzroki za bolečine v rami
Tendinopatija
Tendinopatija pomeni patološki proces v tetivi oz. kiti, torej v tkivu, s katerim se mišica pritrjuje na kost. V ta izraz so vključeni tako vnetni kot degenerativni procesi, med najpogostejši spadata:
- tendinitis – akutno vnetje tetive, ki je posledica poškodbe ali kratkotrajnega preobremenjevanja
- tendinoza: kronična degeneracija tetive brez prisotnosti vnetja, pogosto posledica dolgotrajne obrabe ali neuspešnega zdravljenja akutnih poškodb
Točen mehanizem nastanka tendinopatije ni poznan, njen pojav pa je močno povezan s preobremenitvijo in ponavljajočimi gibi, še posebej pa s kombinacijo obojega. Drug možen vzrok za tendinopatije so avtoimune bolezni, npr. lupus.
Najpogostejše vrste tendinopatije v ramenskem obroču so tendinopatije mišic rotatorne manšete. V začetnih stadijih se pojavi ostra bolečina na začetku aktivnosti, vendar z nadaljevanjem aktivnosti izgine, vendar se ponovno pojavi kot topa bolečina, ko smo z aktivnostjo že prenehali.
Najboljša rešitev za to diagnozo NI počitek, temveč primerno gibanje – ustrezna vadba za moč v kombinaciji z vajami za gibljivost.
Tendinitis
Kot že omenjeno, je tendinitis vrsta tendinopatije in pomeni vnetje tetive, ki se pojavi predvsem ob akutnih poškodbah in zaradi ponavljajočih gibov. Zelo pogosto je posledica prevelikega skoka v obremenitvi, npr. ko pričnemo z novo športno dejavnostjo in pretiravamo z njeno intenziteto.
Za tendinitis v ramenskem obroču je poleg bolečine značilna zmanjšana gibljivost rame. Najbolj pogosto gre za tendinitis mišice supraspinatus. Enako kot pri ostalih tendinopatijah – kvalitetno gibanje ramenskega obroča in prsne hrbtenice sta ključna elementa pri reševanju težav.
Hipermobilnost
Nekateri posamezniki so enostavno bolj gibčni, npr. zaradi svoje anatomije, ko je ramenski sklep enostavno bolj plitev in posledično bolj mobilen. Gibljivost pa je lahko povečana tudi zaradi prirojene hipermobilnosti, kjer so vezivna tkiva oz. sklepi preveč ohlapni. V primeru ramen je zaradi povečane prožnosti sklepne ovojnice sklep še bolj gibljiv kot sicer, kar še dodatno poveča verjetnost za razne poškodbe in zaplete, npr. izpah rame. Pomembna je predvsem krepilna vadba, izogibamo pa se pretiranemu raztezanju, saj to še poslabša stabilnost sklepa.
Neustrezno gibanje lopatice
Ob gibanju roke (odmik, predročenje, itd.) se posledično po prsnem košu pomika tudi lopatica, saj so nadlahtnica, lopatica in ključnica medsebojno povezane s številnimi mišicami in ostalimi tkivi. Odstopi od njenega normalnega gibanja se lahko pojavijo iz različnih razlogov. Razlog je lahko mišično neravnovesje, lahko pa tudi zaradi povečane (ali zmanjšane) krivine prsne hrbtenice in slabe gibljivosti le-te; na kratko povedano – zaradi slabe drže.
Neustrezno gibanje lopatice pomeni, da se lopatica ne rotira, dviga, spušča in ne drsi primerno ali zadostno glede na premikanje roke, kar spet lahko vodi v zmanjšanje sklepnih prostorov v rami in utesnjevanje mehkih struktur. Težave se pojavijo predvsem pri dviganju roke nad glavo. Za odpravo stanja je ključna ciljna krepitev določenih mišic (odvisno od stanja), pridobivanje gibljivosti in izboljšanje mehanike gibanja, da se lopatica spet začne ustrezno gibati.
To je le nekaj možnih vzrokov, ki povzročajo bolečine v rami, tudi v primeru, da utesnitev ni prisotna.
Utesnitveni sindrom – najpogostejša težava za bolečine v rami
Izraz “utesnitev” oz. “utesnitveni sindrom” se pravzaprav počasi opušča, saj se je glede na ugotovitve novejše literature izkazalo, da ni dobre povezave med pojavom bolečin in/ali rupturami rotatorne manšete ter dejansko fizično zožitvijo subakromialnega prostora, kjer poteka supraspinatus.
Nov izraz je subakromialni bolečinski sindrom, razlogov za za opustitev starega izrazoslovja pa je več. Med drugim je pomemben razlog kompleksnost mehanizmov, ki prispevajo k simptomatiki, saj fizična utesnitev ni tako pomemben dejavnik, kot se mu je do sedaj pripisovalo. Večjo pozornost je potrebno nameniti drugim vzrokom za pojav bolečine. Pomemben dejavnik z močno povezavo s pojavom bolečine je šibkost mišic rotatorne manšete in ostalih mišic ob lopatici, nezanemarljiv vpliv pa imata tudi psihološko in čustveno stanje, ki zelo vplivata na zaznavo bolečine.
Ne glede na poimenovanje – za utesnitveni sindrom je značilno, da prihaja do bolečin v rami pri opravljanju opravil z rokami nad glavo, boleče ležanje na prizadeti rami, zbujanje ponoči zaradi bolečin in pojav bolečinskega loka – bolečina, ki se pojavi v rami med 60° in 120° odročenja oz. ko želimo roko dvigniti nad nivo rame.
Dlje časa trajajoče utesnitve pa lahko vodijo tudi do postopnega pojava kalcinacije v rami.
Dobra novica za vse s tovrstnimi težavami je, da lahko z ustreznim programom vadbe odpravite bolečine in poskrbite za zdravje ramen. Primere vaj za ramenski obroč smo vam pripravili v video posnetku:
Zaključek
Subakromialni bolečinski sindrom oz. utesnitveni sindrom je posledica več dejavnikov: šibkost mišic ob lopatici, preobremenitev, ponavljajoči gibi, slaba drža, neustrezna mehanika gibanja (predvsem lopatice) in mišično neravnovesje.
Ključno je predvsem pravilno in kvalitetno gibanje s primernim izborom vaj, ki jih skladno s celjenjem in simptomi progresivno otežujemo. Svojo vlogo ima tudi manualna terapija; različne tehnike sproščanja/masaža, elektrostimulacija, TECAR, laser in ostale fizioterapevtske tehnike. Te imajo lahko pozitiven učinek v rehabilitacijskem procesu, vendar ne morejo nadomestiti ustreznega gibanja in vadbe za moč.
Dobrodošli v naš kineziološki center, kjer vam z veseljem pomagamo pri iskanju rešitve za vaše gibalne težave!
Odpravite bolečine s strokovnimi nasveti naših zaposlenih!
Postani vitalni učenjak in odpravite bolečine v telesu popolnoma brezplačno!
Brez skrbi, pošiljamo samo uporabne vsebine, brez oglasov.
